Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IN (2.601-2.625)
- koordinírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno, usklajevati: koordinirati delo posameznikov / koordinirati in usmerjati investicijske programe / koordinirati razlage sistemizirati koordiníran -a -o: dogovorili so se za koordiniran nastop na tujih tržiščih ♦ jur. koordinirani ali prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbene politične skupnosti; med. koordinirani gibi usklajeni gibi; prisl.: delati koordinirano ♪
- kopanína -e ž (í) agr. prekopani del zemljišča: posejati kopanino // kar se skoplje pri prekopavanju zemljišča: nalagati kopanino ♪
- kopína -e ž (í) nar. robida, robidnica: kopine že zorijo / svet je zarasel s kopinami ♪
- kopínjak -a m (ȋ) nar. robida, robidnica: čez nizko grmičje se vzpenja bodičasti kopinjak // robidovje: malinjaki in kopinjaki ♪
- kopínje -a s (ȋ) nar. robidovje: ob stezi se je razraščalo kopinje // robide, robidnice: najedla se je kopinja ♪
- kopínščica -e ž (ȋ) nar. robida, robidnica: čaj iz kopinščic ♪
- kopnína -e ž (ȋ) knjiž. 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: daleč na obzorju se je že videla kopnina; veter je vel z morja na kopnino 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: grebene je pokrival sneg, po dolini pa se je že kazala kopnina ♪
- kopnínski -a -o prid. (ȋ) redko kopenski: kopninske živali ♪
- koralína -e ž (ȋ) bot. z apnencem prepojena drevesasto razrasla rdeča alga, Corallina ♪
- korenína -e ž (í) 1. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi: korenine že poganjajo; rastlina je pognala korenine; izruvati plevel s korenino; baldrijanove korenine; korenine vinske trte; vršički korenin; gomolji in korenine; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno / to drevo ima globoke korenine; gnezdasto prepletene korenine; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin 2. ekspr. osnova, temelj: gre za družbene korenine eksistencializma /
seči bo treba prav do korenin sistema / sovraštvo ima preveč globoke korenine / zlo izruvati s koreninami vred // začetek, izvor: vsi ti dogodki imajo svoje korenine v preteklosti 3. ekspr. krepek, trden človek: taka korenina mora vzdržati; star je, pa je še vedno korenina; je prava kraška korenina / kot nagovor kako je s teboj, stara korenina / to je še kmet stare korenine 4. zastar. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine; koren: korenina krajevnega imena ● ekspr. iztrebiti kaj do zadnje korenine popolnoma, čisto; ekspr. kaj v korenini zatreti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti ◊ anat. lasna
korenina del lasu, ki je v koži; zobna korenina del zoba, ki je v zobni jamici; bot. adventivne ali nadomestne korenine ki rastejo iz stebla ali listov; geotropične korenine ki rastejo v smeri delovanja težnosti ali proti njej; glavna ali srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; stranske korenine ki rastejo iz glavne korenine; zračne korenine ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka ♪
- korenínast -a -o prid. (í) ki ima korenine: koreninasta povrtnina; gomoljaste in koreninaste rastline / drug za drugim so šli po koreninasti stezi ♪
- korenínica -e ž (í) manjšalnica od korenina: stebelce in koreninica / na stranskih koreninah so pognale drobne koreninice / dlakaste koreninice / jesti sladke koreninice ♪
- koreníniti -im nedov. (í ȋ) 1. agr. delati, poganjati korenine: ribez hitro korenini / ta rastlina globoko, plitvo korenini 2. ekspr. imeti v čem osnovo, izhodišče: v večini svojih del korenini na domačih tleh ♪
- korenínje -a s (ȋ) vse korenine ene rastline: koreninje je segalo globoko v tla; koreninje pšenice // nav. ekspr. več korenin, korenine: spotikal se je ob koreninje / za zimo so se založili s koreninjem z užitnimi koreninami, koreni ♪
- korenínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na korenino: koreninska zgradba / koreninski vršiček; koreninska povrhnjica ♦ bot. koreninski gomolj; koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije; koreninski laski; koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; koreninski vrat del rastline med korenino in steblom; koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži ♪
- korenjákinja -e ž (á) ekspr. velika, močna ženska: po postavi je prava korenjakinja ♪
- koreográfinja -e ž (ȃ) koreografka: znana koreografinja in baletna umetnica ♪
- korínta -e ž (ȋ) nav. mn. majhna temna rozina brez pečk: dodala je še korinte ♪
- koríntski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na (starogrški) Korint: korintsko pristanišče ♦ um. korintski kapitel kapitel z volutami na oglih in akantovimi listi; korintski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost, slikovitost in uporaba korintskega stebra; korintski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih in akantovimi listi ♪
- koróščina -e ž (ọ̑) koroško narečje: govori koroščino; posebnosti koroščine ♪
- koruzínje -a s (ȋ) nar. vzhodno koruzna slama: na njivah so ležali snopi koruzinja ♪
- koruzovína -e ž (í) koruzna slama; koruznica: pokladati koruzovino; s koruzovino pokrit hlev ♪
- kòsínus in kósinus -a [druga oblika tudi koz-] m (ȍ-ȋ; ọ̑) geom., v zvezi kosinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu priležne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku ♪
- kosmatín -a m (ȋ) kosmata žival, navadno medved; kosmatinec: kosmatin je podavil že mnogo ovac / volk kosmatin // ekspr. neobrit človek: in ta kosmatin je sedel za mizo ♪
- kosmatína -e ž (í) ekspr. dlaka, kocina: prsi s kosmatinami / obrij si že tiste kosmatine ♪
2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701