Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IN (2.351-2.375)
- kantínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kantino: kantinska baraka / ekspr. kantinske cene ♪
- kaolín -a m (ȋ) petr. glina najboljše vrste, ki se uporablja za izdelavo porcelana: pridobivati kaolin / separacija kaolina ♪
- kaolínast -a -o prid. (ȋ) petr. ki vsebuje kaolin: kaolinasta mešanica; kaolinasta zemlja / kaolinasta posoda iz kaolina ♪
- kaolinít -a m (ȋ) min. rudnina aluminijev silikat s hidroksilno skupino in vodo: plavljeni, surovi kaolinit ♪
- kaolínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kaolin: kaolinska keramika / kaolinska glina ♪
- kapljevína -e ž (í) knjiž. kar se nakaplja: v posodi se zbira kapljevina ◊ fiz. snov, ki nima sama svoje oblike, ima pa gladino ♪
- kapucín -a m (ȋ) 1. član strožjega reda frančiškanov: kapucini in minoriti 2. pog. (prava) kava s smetano ali spenjenim mlekom: piti kapucin / naročiti dva kapucina ♪
- kapucináda -e ž (ȃ) zastar. moralistični sestavek, govor, pridiga: ni mogel poslušati njegove kapucinade / zaiti v kapucinado pridiganje, moraliziranje ♪
- kapucínar -ja m (ȋ) ekspr. kapucin: srečati kapucinarja / pog. naročiti kapucinar ◊ igr. otroška igra, pri kateri igralec sprašuje druge, kdo ima izgubljeno kapo gospoda kapucinarja ♪
- kapucínček -čka m (ȋ) redko kapucinka: petunije in kapucinčki ♪
- kapucínec -nca m (ȋ) 1. redko kapucinka: cvetoči kapucinci 2. star. kapucin: škofjeloški kapucinci ♪
- kapucínka -e ž (ȋ) okrasna rastlina s poleglim ali vzpenjajočim se steblom in navadno z rumenimi ali oranžnimi cveti: posaditi kapucinke; močno dišeče kapucinke ◊ zool. kapucinke opice, ki imajo oprijemalni rep in roke brez palca, Cebidae ♪
- kapucínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kapucine: kapucinski samostan / kapucinski red ♪
- karabín -a m (ȋ) podolgovata kovinska priprava z vzmetnim jezičkom za pripenjanje; vponka: pas s karabinom ♪
- karabínar -ja m (ȋ) žarg. vponka, karabin: pripeti jermen k pasji ovratnici s karabinarjem / vrvi, klini in karabinarji ♪
- karabinjêr -ja m (ȇ) v italijanskem okolju miličnik, policaj: pokazati karabinjerju potni list; italijanski vojaki in karabinjerji ◊ voj. karabinjer v nekaterih deželah, nekdaj vojak konjenik, oborožen s karabinko ♪
- karabinjêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na karabinjerje: karabinjerski oficir / karabinjerska postaja ♪
- karabínka -e ž (ȋ) manjša puška, navadno repetirka: nositi karabinko čez ramo / ameriška, italijanska karabinka ♪
- karafína -e ž (ȋ) knjiž. majhna karafa, navadno s steklenim zamaškom: karafine in vrčki / karafina za kis in olje ♪
- karamázovščina -e ž (ȃ) ekspr. miselnost, lastnosti, kakršne so značilne za roman Dostojevskega Bratje Karamazovi: karamazovščina in oblomovščina ♪
- karbolinéj -a m (ẹ̑) kem. oljnata tekočina iz premogovega katrana, ki se uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev: premazati, prepojiti s karbolinejem; vonj po karbolineju ♪
- karbolinéjski -a -o (ẹ̑) pridevnik od karbolinej ♪
- karcinogén -a m (ẹ̑) med. karcinogena snov: ugotavljanje karcinogenov v tobaku ♪
- karcinogén -a -o prid. (ẹ̑) med. ki povzroča raka, rakotvoren: karcinogena snov ♪
- karcinóm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: karcinom in sarkom ♪
2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451