Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IN (2.151-2.175)
- iljúšin -a m (ȗ) sovjetsko potniško letalo, imenovano po konstruktorju Iljušinu: iljušin je pristal, vzletel; potovati z iljušinom ♪
- ílovina in ilovína -e ž (í; í) zastar. ilovica: kopati ilovino ♪
- iluminácija -e ž (á) 1. knjiž. dekorativna, slavnostna razsvetljava: iluminacija glavnega mesta za praznik / rakete za iluminacijo // razsvetljava sploh: izboljšati iluminacijo ulic 2. um., v srednjem veku slikarski okras rokopisa: iluminacija kodeksov ♪
- iluminát -a m (ȃ) knjiž., redko razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat ♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju ♪
- iluminátor -ja m (ȃ) um., v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis: iluminator antifonarija ◊ teh. okno na vesoljski ladji ali batiskafu za opazovanje zunanjega prostora, okolja ♪
- iluminatóren -rna -o prid. (ọ̑) um. iluminatorski: iluminatorni okras listine ♪
- iluminátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na iluminatorje ali iluminacijo: te inicialke so narejene v isti iluminatorski šoli / iluminatorska umetnost ♪
- iluminírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. dekorativno, slavnostno razsvetliti: iluminirati mesto 2. um., v srednjem veku slikarsko okrasiti rokopis: iluminirati kodeks iluminíran -a -o: iluminirana knjiga; vse obrežje je bilo iluminirano ♪
- imaginácija -e ž (á) knjiž. domišljija, fantazija: spodbujati imaginacijo; to je sad pisateljeve imaginacije / umetniška, znanstvena imaginacija / ekspr. v tem primeru gre za čisto imaginacijo ♪
- imagináren -rna -o prid. (ȃ) ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: vse se dogaja v imaginarnem prostoru; živi v imaginarnem svetu / opisuje neko imaginarno osebo / ekspr. njegovi strahovi so čisto imaginarni // ekspr. nedoločen, nejasen: o tem ima imaginarno predstavo / korist je popolnoma imaginarna ◊ geom. imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; mat. imaginarna enota število, katerega kvadrat je —1; imaginarno število število, katerega kvadrat je negativno realno število ♪
- imaginárnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost imaginarnega: imaginarnost oseb v romanu / režiser je v drami poudaril imaginarnost ♪
- imaginatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. domišljijski, fantazijski: imaginativna moč, sila / imaginativna predstava ♪
- imaginíst -a m (ȋ) predstavnik imaginizma: futuristi, simbolisti in imaginisti / ruski imaginisti ♪
- imaginízem -zma m (ȋ) lit. smer v ruskem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki uporablja prispodobo kot glavno izrazno sredstvo: Jesenin kot predstavnik imaginizma ♪
- iminénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. neposreden, bližnji: iminentna nevarnost ♪
- imovína -e ž (í) knjiž. premoženje, imetje: zaplenili so mu vso imovino / publ. ljudska imovina prva leta po 1945 premoženje, zaplenjeno okupatorjem ali njihovim sodelavcem / v povedni rabi to je moja imovina lastnina, last ♪
- imovínski -a -o prid. (ȋ) star. premoženjski: velika imovinska škoda / ugotoviti imovinsko stanje ♪
- impertinénca -e ž (ẹ́) knjiž. predrznost, nesramnost: njegova impertinenca se ne da opravičiti ♪
- impertinénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. predrzen, nesramen: biti impertinenten; impertinentna ženska / impertinentna laž impertinéntno prisl.: gledal jo je naravnost impertinentno ♪
- impertinéntnost -i ž (ẹ̑) knjiž. predrznost, nesramnost: ni mogel prikriti svoje impertinentnosti ♪
- irhovína in írhovina -e ž (í; í) 1. mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: z irhovino si je obrisal očala; hlače, rokavice, suknjič iz irhovine / nositi irhovino; oblečen v irhovino 2. slabš. neroden, navadno surov človek: od te irhovine ne moreš kaj drugega pričakovati / kot psovka zdaj pokaži, kaj znaš, irhovina ♪
- irhovínast in írhovinast -a -o prid. (í; í) nar. ki je iz irhovine; irhast: kratke irhovinaste hlače ♪
- ístina -e ž (ȋ) zastar. resnica: govoriti istino; imeti, šteti kaj za istino ∙ zastar. istina je, kar pravijo res je ♪
- istinít -a -o prid. (ȋ) zastar. resničen, stvaren, dejanski: v povesti je prikazal pisatelj istinito človeško bedo; ugotoviti istinito stanje / naštevati istinita dejstva istiníto prislov od istinit: istinito prikazovati kaj // poudarja trditev: istinito lep prizor ♪
- istinítost -i ž (ȋ) zastar. resničnost, stvarnost, dejanskost: dokazati istinitost dogodka; istinitost dejstev ♪
2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251