Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (2.026-2.050)



  1.      gríntav  -a -o prid. (í) 1. ki ima grinte: grintavi fikusi; grintave hruške / nar. otrok ima grintav obraz krastav / nar. grintava ovca garjava 2. ekspr. razoran, razbrazdan: grintav svet; vozili smo se po razmehčani, grintavi cesti 3. slabš. slaboten, bolehen: vse zdrave so poslali na fronto, doma je ostalo le nekaj grintavih mladoletnikov
  2.      gríntavec  -vca m (í) 1. apnencu podobna, zelo krušljiva kamnina; dolomit: to gorovje sestavljajo grintavec in druge kamnine 2. bot. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah, Scabiosa: blesteči grintavec
  3.      gríntavka  -e ž (í) nar. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah; grintavec
  4.      gríntavost  -i ž (í) značilnost grintavega: grintavost hrušk, trte
  5.      grivína  -e ž (í) nar. strmo travnato pobočje: voda se je stekala z bregov in grivin // travnat rob, vzpetina: kar neslo ga je čez grivino nad potjo / iz tal je štrlela z resjem porasla grivina / truden je legel na grivino pod orehom na travo
  6.      grlína  -e ž (í) 1. viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: potrepljal je vola po grlini 2. nar. zarasel kup zemlje: Okoli jablan so grline, kjer lahko sedeš (M. Kranjec)
  7.      grobnína  -e ž () pristojbina za prostor na pokopališču
  8.      grôfinja  tudi grofínja -e ž (ó; í) grofova žena; grofica: grofinja je sprejela goste v salonu; oblečena je bila kakor kaka grofinja zelo bogato, imenitno
  9.      grofovína  -e ž (í) star. grofija: celjska grofovina
  10.      grosgrain  -a [grogrên] m () tekst. težka svilena tkanina, tkana kot rips ali platno: trakovi iz grosgraina
  11.      gŕščina  -e ž () grški jezik: uči se grščino / obvladal je latinščino in grščino staro grščino
  12.      gruzínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino
  13.      guanin  gl. gvanin
  14.      gvanín  in guanín -a [gva-] m () kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah: biseri iz gvanina
  15.      gvinéja  -e ž (ẹ̑) 1. num. angleški zlatnik z vrednostjo enaindvajsetih šilingov, kovan od 17. do 19. stoletja: ima še nekaj gvinej 2. v angleškem okolju enaindvajset šilingov: zasluži po dve gvineji na dan
  16.      habína  -e ž () nar. debela šiba: Mati, ki je bila pri brani, je imela v rokah dolgo habino (Prežihov)
  17.      hajdúkinja  -e ž (ū) ženska oblika od hajduk: junaške hajdukinje
  18.      háljina  -e ž (ā) zastar. halja: ženska v dolgi domači haljini
  19.      halucinácija  -e ž (á) psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica
  20.      halucinacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na halucinacijo: halucinacijski privid / halucinacijsko doživetje
  21.      halucinánt  -a m (ā á) psiht. kdor ima halucinacije
  22.      halucinánten  -tna -o prid. () psiht. ki ima halucinacije: halucinanten človek
  23.      halucinatóričen  -čna -o prid. (ọ́) psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten
  24.      halucinírati  -am nedov. () psiht. imeti, doživljati halucinacije: bolnik halucinira
  25.      hamsín  -a m () meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave

   1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA