Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IN (1.901-1.925)
- gínko -a m (ȋ) vrtn. parkovno drevo z dvokrpimi listi, po izvoru iz Azije, Ginkgo biloba ♪
- ginljív -a -o prid. (ȋ í) star. ganljiv: ginljive besede; slovo je bilo zelo ginljivo ginljívo prisl.: ginljivo se poslavljati / delal se je naravnost ginljivo nevednega zelo, močno ♪
- ginljívka -e ž (ȋ) publ., redko ganljivka ♪
- ginljívost -i ž (í) star. ganljivost: prevzela jo je ginljivost njegovih besed ♪
- ginogamét -a m (ẹ̑) biol. ginogameta ♪
- ginogaméta -e ž (ẹ̑) biol. ženska spolna celica ♪
- gizdalín -a m (ȋ) ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin ♪
- gizdalínček -čka m (ȋ) slabš. manjšalnica od gizdalin: mladi, polizani gizdalinčki ♪
- gizdalíniti -im nedov. (í ȋ) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah ♪
- gizdalínka -e ž (ȋ) ženska oblika od gizdalin ♪
- gizdalínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gizdaline: nosil je tesno gizdalinsko obleko; gizdalinsko vedenje / gizdalinski častniki gizdalínsko prisl.: gizdalinsko oblečen fant ♪
- gizdalínstvo -a s (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost gizdalinskega človeka: težko prenašam njegovo gizdalinstvo / gizdalinstvo v oblačenju ♪
- gladčína -e ž (í) knjiž., redko gladka površina: voli bi si skoraj polomili noge na gladčini ledu ♪
- gladína -e ž (í) 1. površina tekočine, zlasti vode v naravi: jezerska gladina je vzvalovila; mirna vodna gladina; bleščeča gladina morja / knjiž. s trdnjave je lep pogled na morsko gladino na morje; pren. dogodek je močno razburkal mirno gladino njihovega življenja // zgornja meja tekočine, zlasti vode v naravi: čoln so našli tri metre pod gladino; gladina jezera se zviša vsako uro za nekaj centimetrov; gladina podtalne vode ♦ geogr. morska gladina povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine 2. knjiž., redko gladkost: izredna gladina kože ♪
- gladínski -a -o (ȋ) pridevnik od gladina: gladinske razlike oceanov ♪
- glásbenozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na glasbeno zgodovino: glasbenozgodovinski spis ♪
- glavarína -e ž (ȋ) nekdaj davek od osebe: plačevati glavarino ♪
- glavína -e ž (í) 1. meso z glave prašiča ali goveda: skuhati glavino; dišalo je po ričetu in glavini 2. osrednji del kolesa, skozi katerega gre os; pesto: škripanje glavin 3. slabš., redko debela, velika glava ♪
- glavínec -nca m (ȋ) bot. rastlina s celorobimi ali pernatimi listi in rdečimi, modrimi ali rumenimi cveti v koških, Centaurea: modri glavinec ♪
- glavnína -e ž (ȋ) 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedro ♦ anat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina ♪
- gláževina -e ž (á) nižje pog. steklene črepinje: stopati po glaževini / urezal se je z glaževino ♪
- glembájevščina -e ž (ȃ) ekspr. miselnost, lastnosti, kakršne so značilne za Krleževe Glembajeve ♪
- glicerín -a m (ȋ) gosta brezbarvna tekočina, sestavina maščob: izločiti glicerin iz maščob; razpokane roke si je mazala z glicerinom ♦ kem. glicerol ♪
- glicerínski -a -o (ȋ) pridevnik od glicerin: glicerinska krema; glicerinsko milo ♪
- glicín -a m (ȋ) kem. enostavna aminokislina, ki se rabi zlasti kot sestavina (fotografskega) razvijalca ♪
1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001