Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (1.876-1.900)



  1.      genuín  -a -o prid. () knjiž., redko pristen, pravi, naraven: genuino vino ♦ med. genuina epilepsija
  2.      géodinámičen  -čna -o (ẹ̑-á) pridevnik od geodinamika: geodinamični pojavi
  3.      géodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju: meteorologija in geodinamika
  4.      geológinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od geolog
  5.      georgína  -e ž () grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti: astre in georgine že cvetejo; rdeča georgina; gomolji georgin
  6.      géosinklinála  -e ž (ẹ̑-) geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine: velika sredozemska geosinklinala; dno geosinklinale
  7.      gibelín  -a m () zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš cesarske politike, usmerjene proti papeški politiki: genovski gibelini; gvelfi in gibelini
  8.      giljotína  -e ž () v nekaterih deželah naprava za obglavljanje obsojencev: peljati pod giljotino; usmrtiti z giljotino / obsodili so ga na giljotino smrtno kazen z obglavljenjem s to napravo
  9.      giljotinírati  -am dov. in nedov. () v nekaterih deželah usmrtiti z giljotino: javno giljotinirati
  10.      gín  inín -a [džin] m () žganje z okusom po brinovih jagodah: pili so gin; gin s sodo
  11.      ginekokratíja  -e ž () knjiž. družbeni sistem s prevladujočo vlogo žensk: doba ginekokratije
  12.      ginekológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ginekologijo: sestanek kirurgov, internistov in ginekologov
  13.      ginekologíja  -e ž () veda o ustroju, boleznih in zdravljenju ženskih spolnih organov: razvoj ginekologije
  14.      ginekológinja  -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za ginekologijo
  15.      ginekolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ginekologe ali ginekologijo: ginekološki pregled; nuditi ginekološko pomoč / ginekološki dispanzer / ginekološki kongres ginekolóško prisl.: ginekološko pregledati pacientko
  16.      ginévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ginevati: ginevanje starih navad
  17.      ginévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj gineva peša
  18.      gíngam  -a m () tekst. bombažna vzorčasta tkanina v platneni vezavi, zlasti za predpasnike
  19.      gíngav  -a -o prid. () nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem
  20.      gingivítis  -a m () med. vnetje dlesni: zdraviti gingivitis
  21.      gíniti 1 -em nedov.) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje
  22.      gíniti 2 -em dov. ( ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen
  23.      gínjen  -a -o prid. () ganjen: bil je vidno ginjen / odgovoril je z ginjenim glasom / ginjen do solz zelo, močno; prim. giniti2
  24.      gínjenje  -a s () zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje
  25.      gínjenost  -i ž () ganjenost: obšla jo je rahla ginjenost; ginjenosti ni mogel skriti; ves je prevzet od ginjenosti / solze ginjenosti

   1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA