Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IN (1.876-1.900)
- genuín -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko pristen, pravi, naraven: genuino vino ♦ med. genuina epilepsija ♪
- géodinámičen -čna -o (ẹ̑-á) pridevnik od geodinamika: geodinamični pojavi ♪
- géodinámika -e ž (ẹ̑-á) veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju: meteorologija in geodinamika ♪
- geológinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od geolog ♪
- georgína -e ž (ȋ) grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti: astre in georgine že cvetejo; rdeča georgina; gomolji georgin ♪
- géosinklinála -e ž (ẹ̑-ȃ) geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine: velika sredozemska geosinklinala; dno geosinklinale ♪
- gibelín -a m (ȋ) zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš cesarske politike, usmerjene proti papeški politiki: genovski gibelini; gvelfi in gibelini ♪
- giljotína -e ž (ȋ) v nekaterih deželah naprava za obglavljanje obsojencev: peljati pod giljotino; usmrtiti z giljotino / obsodili so ga na giljotino smrtno kazen z obglavljenjem s to napravo ♪
- giljotinírati -am dov. in nedov. (ȋ) v nekaterih deželah usmrtiti z giljotino: javno giljotinirati ♪
- gín in džín -a [džin] m (ȋ) žganje z okusom po brinovih jagodah: pili so gin; gin s sodo ♪
- ginekokratíja -e ž (ȋ) knjiž. družbeni sistem s prevladujočo vlogo žensk: doba ginekokratije ♪
- ginekológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ginekologijo: sestanek kirurgov, internistov in ginekologov ♪
- ginekologíja -e ž (ȋ) veda o ustroju, boleznih in zdravljenju ženskih spolnih organov: razvoj ginekologije ♪
- ginekológinja -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za ginekologijo ♪
- ginekolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ginekologe ali ginekologijo: ginekološki pregled; nuditi ginekološko pomoč / ginekološki dispanzer / ginekološki kongres ginekolóško prisl.: ginekološko pregledati pacientko ♪
- ginévanje -a s (ẹ́) glagolnik od ginevati: ginevanje starih navad ♪
- ginévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj gineva peša ♪
- gíngam -a m (ȋ) tekst. bombažna vzorčasta tkanina v platneni vezavi, zlasti za predpasnike ♪
- gíngav -a -o prid. (ȋ) nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem ♪
- gingivítis -a m (ȋ) med. vnetje dlesni: zdraviti gingivitis ♪
- gíniti 1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje ♪
- gíniti 2 -em dov. (ȋ ȋ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen ♪
- gínjen -a -o prid. (ȋ) ganjen: bil je vidno ginjen / odgovoril je z ginjenim glasom / ginjen do solz zelo, močno; prim. giniti2 ♪
- gínjenje -a s (ȋ) zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje ♪
- gínjenost -i ž (ȋ) ganjenost: obšla jo je rahla ginjenost; ginjenosti ni mogel skriti; ves je prevzet od ginjenosti / solze ginjenosti ♪
1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976