Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IN (1.776-1.800)


  1.      figurína  -e ž (ȋ) knjiž. kipec, figurica: figurina iz brona; po policah so bile razstavljene v narodne noše oblečene figurine / figurina v modnem časopisu ♪
  2.      fikoeritrín  -a m (ȋ) bot. rdeče barvilo, ki ga imajo zlasti modro zelene in rdeče alge ♪
  3.      filológinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od filolog: klasična filologinja ♪
  4.      filozófinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za filozofijo: pisateljica in filozofinja ♪
  5.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  6.      finále  -a m (ȃ) 1. šport. zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših: naše moštvo je prišlo v finale; reprezentanca se je uvrstila v finale; finale za prvenstvo gimnazije v namiznem tenisu 2. knjiž. zadnji del kakega dela, dogajanja; zaključek, konec: finale drame, romana 3. muz. zadnji stavek večstavčne instrumentalne skladbe ali zadnji del opernega dejanja: simfonija je izzvenela v mogočnem finalu ♪
  7.      finálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na finale, zaključen: finalni turnir; finalno srečanje, tekmovanje / finalni prizor // ki zajema zadnjo stopnjo izdelovanja, obdelovanja: finalna dela na stavbi še niso končana / finalna industrija / finalni izdelki izdelki za neposredno uporabo 2. knjiž. usmerjen k namenu, cilju: finalno opazovanje duševnosti ♦ lingv. finalni stavek odvisni stavek, ki izraža namen dejanja nadrednega stavka; namerni odvisnik ♪
  8.      finalíst  -a m (ȋ) 1. šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v finalu: finalista sta reprezentanci Italije in Jugoslavije; na osnovi tega tekmovanja bodo določeni finalisti 2. kdor je udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna bo finalist težkih vozil ◊ filoz. pristaš finalizma ♪
  9.      finalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na finalizem: finalistični nazori / finalistična psihologija psihologija, ki razlaga psihično življenje z vidika smotrnosti ♪
  10.      finalístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od finalist 1: tekmovanje finalistk ♪
  11.      finalizácija  -e ž (á) zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja: naprave za finalizacijo zrnatega korunda; podjetje je izdelalo program za nadaljnjo finalizacijo izdelkov / publ. uveljavljanje delitve osebnih dohodkov po realizaciji, ne pa po finalizaciji ♪
  12.      finalízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki trdi, da ima vse dogajanje v naravi in družbi svoj cilj ♪
  13.      finalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. biti udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna sama finalizira polovico proizvedenega porcelana; finalizirati za izvoz finalizíran -a -o: finalizirani proizvodi ♪
  14.      finálnost  -i ž (ȃ) filoz. določenost vsega dogajanja v naravi in družbi glede na cilj: finalnost procesa; finalnost zgodovine ♪
  15.      finánc  -a m (ȃ) zastar. financar: preganjali so ga žandarji in financi ♪
  16.      finánca  -e ž (ȃ) 1. star. finančni urad: financa in davkarija sta v sosednji ulici 2. nekdaj finančna straža: v vas je prišla financa ♪
  17.      fináncar  -ja m (ȃ) 1. nekdaj pripadnik finančne straže: ljudje so se pritoževali nad financarji; prepir s financarji 2. star. uslužbenec finančnega urada ♪
  18.      fináncarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na financarje: financarske dolžnosti / slabš. financarska miselnost ♪
  19.      finánce  -nánc ž mn. (ȃ) 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli: državne, javne finance; odsek za finance / organizacija financ in trgovine 2. pog. denarni položaj, denarne razmere: teh investicij finance ne dovoljujejo / slabo ureja svoje finance ♪
  20.      financêr  in finansêr -ja m (ȇ) kdor kaj financira: kupci postajajo tudi financerji stanovanjske izgradnje; financer znanstvene dejavnosti ♪
  21.      financiálen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. finančen: financialni položaj / financialni zavod ♪
  22.      financier  gl. finansje ♪
  23.      financíranje  in finansíranje -a s (ȋ) glagolnik od financirati: financiranje znanstvenih raziskav; sistem financiranja; sklad za financiranje šolstva ♪
  24.      financírati  -am in finansírati -am nedov. in dov. (ȋ) denarno omogočati kako delo, dejavnost: ekspedicijo financira podjetje; financirati bolnico, šolo; ta gospodarska ustanova se financira sama ♪
  25.      finánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na finance: finančni načrt; proračunski finančni sistem; finančna politika; organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj ◊ ekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; jur. finančno pravo finánčno prisl.: finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.: pog. naš finančni finančni knjigovodja ♪

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA