Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IN (1.326-1.350) 
- deležnína -e ž (ȋ) star. delež vodstvenega osebja pri dobičku delniške družbe; tantiema: prejeti deležnino ♪
- delfín -a m (ȋ) 1. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem: delfini sledijo ladjam; delfini so se poganjali iz vode 2. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec izmenoma potaplja in dviga na površje: plavati delfina ♪
- delfínji -a -e (ȋ) pridevnik od delfin: delfinja jata ♪
- delfínski -a -o prid. (ȋ) šport., v zvezi delfinski udarec sočasni udarec z nogami pri plavanju delfina ♪
- delinkvénca -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih deliktov: delinkvenca narašča; mladinska delinkvenca; delinkvenca med vojno ♪
- delinkvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor stori kaznivo dejanje: kaznovati delinkventa; enkratni, mladoletni, poklicni delinkvent; delinkvent iz navade; prevzgoja delinkventov ♪
- delinkvénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delinkvente ali delinkvenco: delinkventen alkoholik; vzgoja delinkventne mladine; kazati delinkventna nagnjenja ♪
- delinkvêntka in delinkvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki stori kaznivo dejanje: mladoletna delinkventka ♪
- delinkvéntnost -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost delinkventnega človeka: neurejene družinske razmere so pogost vzrok delinkventnosti mladoletnikov 2. delinkvenca: delinkventnost med mladino ♪
- delinkvéntstvo -a s (ẹ̑) redko delinkventnost, delinkvenca: problem mladinskega delinkventstva ♪
- delovódkinja -e ž (ọ̑) uslužbenka, ki vodi ali nadzoruje delo: delovodkinja v tovarni ♪
- demagóginja -e ž (ọ̑) ženska oblika od demagog ♪
- déminutiv -a m (ẹ̑) lingv. manjšalnica, pomanjševalnica: ljubkovalni deminutiv / rada govori v deminutivih ♪
- déminutiven -vna -o prid. (ẹ̑) lingv. manjšalen, pomanjševalen: deminutivno obrazilo ♪
- déminutivnost -i ž (ẹ̑) lingv. lastnost, značilnost deminutivnega: deminutivnost obrazila / deminutivnost izražanja ♪
- deníkinec -nca m (ȋ) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Denikina: potolčeni od rdečih čet so se denikinci umikali ♪
- denominácija -e ž (á) fin. uvedba nove denarne enote v zameno za večje število starih denarnih enot: izvesti denominacijo ♪
- denominatíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik ♪
- dentín -a m (ȋ) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba, zobovina: plast dentina ♪
- derečína -e ž (í) mesto v potoku ali reki, kjer voda dere: derečina nad jezom ♪
- derezína -e ž (ȋ) žel. drezina ♪
- dermatológinja -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za dermatologijo ♪
- deročína -e ž (í) mesto v potoku ali reki, kjer voda dere: čoln je naglo neslo po deročini; v deročini je bilo precej postrvi ♪
- desalinizácija -e ž (á) spreminjanje morske vode v sladko, razsoljevanje: naprave za desalinizacijo / desalinizacija morske vode ♪
- desetína -e ž (í) 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: dobil je desetino dobička; ekspr. niti desetina tega ni res! / desetina litra ♦ mat. ena cela, devet desetin 2. vojaška enota desetih vojakov: zasedi je prihitela na pomoč naša desetina z dvema puškomitraljezoma; komandir desetine // organizirana skupina desetih ljudi: bili so najboljša desetina v zadrugi; tekmovanje pionirskih gasilskih desetin; tekmovalna desetina; vodja desetine 3. v fevdalizmu podložniška dajatev desetega dela pridelka, dohodkov zemljiškemu gospodu ali cerkvi: dajati, pobirati desetino; hiša je bila oproščena
tlake in desetine; cerkvena desetina; žitna desetina 4. ruska ploščinska mera, 1,092 ha: barin je imel sto desetin zemlje 5. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: desetine let so minile od takrat; prehodili so že desetine kilometrov; hiši sta nekaj desetin korakov narazen / zaradi izdaj je padlo na desetine naših borcev ● star. v desetino iti po ljudskem verovanju iti po svetu kot deseti brat ali sestra ♪
1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 
