Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ILO (701-725)



  1.      baktêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na bakterije: bakterijska kultura / bakterijski strup; bakterijska gniloba krompirja
  2.      balalájka  -e ž () v ruskem okolju ljudsko glasbilo na tri strune: oglasile so se balalajke; brenkati, igrati na balalajko; orkester balalajk
  3.      balánca  -e ž () krmilo pri kolesu ali motornem kolesu: obesiti aktovko na balanco; kolo pelje za balanco
  4.      balánsen  -sna -o prid. () ravnotežen, uravnotežen: balansno krmilo
  5.      bálzam  -a m () 1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam; peruanski balzam ♦ kem. izcedek iz iglavcev // zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane 2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam
  6.      banderóla  -e ž (ọ̑) 1. um. trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak: prebrati napis na banderoli 2. biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; pasica
  7.      bandúra  -e ž () ukrajinsko ljudsko glasbilo na več strun: brenkali so na bandure in kitare
  8.      banjo  tudi bendžo -a [béndžo] m (ẹ̑) ameriško glasbilo, podobno kitari: zvoki banja, mandoline in kitare
  9.      bánka  -e ž () 1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / komunalna banka; Narodna banka SFRJ ♦ fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja 2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka 3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on! 4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč
  10.      barábstvo  -a s () slabš. malopridnost: za svoje barabstvo je dobil plačilo
  11.      bárhantov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na barhant: barhantova barva / barhantovo perilo barhantasto
  12.      baríten  -tna -o prid. () nanašajoč se na barit: baritna ploščica ◊ grad. baritni beton beton, ki mu je dodan barit; kem. baritno belilo bela pigmentna barva; papir. baritni papir zelo bel brezlesni papir za ofsetni tisk ali fotografije
  13.      barvílen  -lna -o prid. () ki je za barvanje: barvilna raztopina; barvilne snovi / barvilna moč ♦ bot. barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum; barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria
  14.      barvílnik  -a m () redko posoda za barvilo
  15.      barvína  -e ž (í) redko barvilo: rdeča krvna barvina / barvati z organskimi barvinami
  16.      bárvnica  -e ž () tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic ◊ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici
  17.      baržún  -a m () knjiž. tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet: prevleka iz rdečega baržuna; mah je mehek kakor baržun / oblečena je v svilo in baržun
  18.      bás  -a m () 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi ◊ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi
  19.      básati  bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ) 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo básati se pog. 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico ● redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala
  20.      básen  -sni ž () lit. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari: basni Krilova; basen o lisici in grozdju
  21.      básklarinét  -a m (-ẹ̑) muz. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir
  22.      basnoslóvec  -vca m (ọ̑) redko kdor proučuje basni: nova dognanja basnoslovcev // knjiž. basnopisec: basnoslovec Krilov
  23.      bastárdski  -a -o prid. () nanašajoč se na bastarde: grof in njegov bastardski sin; pren. bastardska mešanica stilov
  24.      bàš  prisl. () star. poudarja trditev; prav, ravno: baš to mi ugaja; baš za naše kraje so se bili vroči boji; baš narobe je res; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar
  25.      bátinanje  -a s () glagolnik od batinati: kaznovati z batinanjem / to je bilo batinanja!

   576 601 626 651 676 701 726 751 776 801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA