Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ILO (3.526-3.550)


  1.      mikástenje  -a s (á) ekspr. 1. pretep, pretepanje: pri snočnjem mikastenju je staknil podplutbo; prišlo je do splošnega mikastenja 2. redko čudni, nenavadni šumi, glasovi: zbudilo ga je nekakšno mikastenje ♪
  2.      miklavževína  in miklávževina -e ž (í; ȃ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini ♪
  3.      míkrokózmos  -a m (ȋ-ọ̑) knjiž. svet posameznega bitja, stvari, svet v malem: organizem je mikrokozmos; človek prodira v nove svetove mikrokozmosa in makrokozmosa / odnosi atomov in jeder v mikrokozmosu // izkustveni svet človeka kot posameznika: mikrokozmos modernih ljudi / dijaško življenje je nekak mikrokozmos ◊ filoz. mikrokozmos po nekaterih teorijah odsev makrokozmosa v človeku ♪
  4.      mikroskópičen  -čna -o prid. (ọ́) raba peša mikroskopski: mikroskopična preiskava / mikroskopični delci / njeno pismo je bilo napisano z mikroskopičnimi črkami zelo majhnimi mikroskópično prisl.: mikroskopično majhni delci ♪
  5.      mikroskopírati  -am nedov. in dov. (ȋ) opazovati z mikroskopom: mikroskopirati celice; pren., ekspr. še pozno v noč je mikroskopiral sporočilo ♪
  6.      mikroskópski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na mikroskop: mikroskopski preparat; mikroskopska slika / mikroskopski pregled tkiva; mikroskopska povečava; mikroskopsko opazovanje / mikroskopska tehnika 2. tako majhen, da se vidi le z mikroskopom: mikroskopski delci; mikroskopski organizem // ekspr. zelo majhen: pismo je bilo napisano z mikroskopskimi črkami / favorit ima le mikroskopsko prednost mikroskópsko prisl.: mikroskopsko preiskovati material; mikroskopsko drobna, majhna bitja; mikroskopsko malo prostora ♪
  7.      míl  -a -o prid., miléjši (ȋ ȋ) 1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice // ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti 2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega // malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki 4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja 5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina 6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud ● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem mílo prisl.: milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati ∙ ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen míli -a -o sam.: knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
  8.      milánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Milan, Milano: milanska stolnica ♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; milanska omaka paradižnikova omaka z grahom in na koščke narezano gnjatjo, potresena s parmezanom; zgod. milanski edikt edikt rimskega cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je bilo krščanstvo dovoljeno ♪
  9.      mílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na milo: delati milno peno / spuščati milne mehurčke ♪
  10.      milijárda  -e ž (ȃ) 1. tisoč milijonov: odšteti od milijarde; milijarda petsto tisoč / v prilastkovi rabi: pet milijard frankov; tri milijarde ton // pog. vrednost toliko denarnih enot: izgube znašajo nekaj milijard; naš izvoz se je povečal za štiri milijarde za štiri milijarde dinarjev 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: v tem času je žarek preletel milijarde kilometrov / tam je na milijarde mušic ♪
  11.      milijón  -a m (ọ̑) 1. tisoč tisočev: šteti do milijon(a); dva milijona in pol / v prilastkovi rabi: posojilo znaša milijon dolarjev; knjižnica ima pol milijona knjig; več milijonov let; tudi nesklonljivo dežela z milijon prebivalci // pog. vrednost toliko denarnih enot: izposoditi si milijon; pri njegovem bogastvu se nekaj milijonov ne pozna; avto stane pet milijonov pet milijonov dinarjev / ekspr. svoje milijone bom lahko že sam zapravil 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: povedala ji je milijon stvari; elipt. milijoni umirajo od lakote milijoni ljudi / na nebu je na milijone zvezd ● ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal ♪
  12.      milijonínka  -e ž (ȋ) del na milijon enakih delov razdeljene merske enote: priprava zaznava celo milijoninke stopinj; deset milijonink grama / ekspr. vse se je zgodilo v milijoninki sekunde v izredno kratkem času ♪
  13.      míliti 1 -im nedov. (ȋ) 1. delati kaj milo, blago: spuščena zavesa mili svetlobo / strog videz obleke milijo naborki 2. zastar. ljubkovati, božati: militi otroka, živalco; zaljubljeno sta se milila míliti se zastar. 1. dobrikati se, prilizovati se: militi se komu; maček se je milil okrog otroka 2. smiliti se: še žival se mu ne mili míljen -a -o: otrok je bil od vseh ljubljen in miljen; prim. miljen ♪
  14.      míliti 2 -im nedov. (í ȋ) z mazanjem, drgnjenjem nanašati milo na kaj: militi komu hrbet; militi perilo; zelo rad se mili; militi si roke / brivec ga že mili ♪
  15.      mílja  -e ž (ȋ) 1. angleška in ameriška dolžinska mera, približno 1.609 m: pot je dolga deset milj / angleška milja // nekdaj dolžinska mera, 7.586 m: in ta vás je tri milje od Ljubljane (F. Levstik) // pri starih Rimljanih dolžinska mera, približno 1.500 m: meriti v miljah / rimska milja 2. razdalja, dolga eno miljo: prevoziti deset milj // ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: prehoditi dolge milje; milje in milje daleč ni bilo nikogar ◊ aer., navt. morska ali navtična milja dolžinska mera, 1.852 m ♪
  16.      mílnat  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na milo: od mila je bila voda vsa milnata / tekočina ima milnat okus / milnati mehurčki milni ♪
  17.      mímica  -e ž (ȋ) nar. zlata minica: na cvetovih je bilo polno mimic ♪
  18.      mímogredé  prisl. (ȋ-ẹ̄) 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre, ne da bi bil to glavni namen poti: na sprehodu si je mimogrede ogledal razstavo / šiva, mimogrede pa prisluškuje hkrati, obenem 2. ekspr. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: videl sem ga le mimogrede / otroci kar mimogrede zrastejo // z lahkoto, brez težav: stroj vam mimogrede popravim 3. izraža, da se kaj posebej ne poudarja: to omenim samo mimogrede / elipt.: mimogrede, kako vam dela avto; mimogrede povedano, ni mi všeč; to vprašanje ni bilo tako mimogrede kakor po naključju, brez namena izrečeno; prim. iti, mimo ♪
  19.      mimogréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž., redko na hitro, mimogrede opravljen: to je le nekaj mimogrednih misli // kratkotrajen: njuno razmerje je bilo mimogredno ♪
  20.      míni  prid. neskl. (ȋ) pog. 1. navadno v zvezi s krilo, obleka, plašč zelo kratek: plašč je mini; mini krilo / mini moda 2. zelo majhen: lokal je prav mini; mini kuhinja / težave niso ravno mini ● mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja ♪
  21.      mínimum  -a tudi -ima m (ȋ) 1. najmanjša količina, mera, ki je še dovoljena, zadostna ali mogoča, ant. maksimum: doseči, zahtevati minimum; dijak nima potrebnega minimuma znanja; pravilnik določa minimum in maksimum članov v odboru // ekspr. zelo majhna mera: zahtevati vsaj minimum discipline, reda / omejiti, skrčiti porabo do minimuma, na minimum 2. pog., v prislovni rabi najmanj, vsaj: po tej cesti moraš voziti minimum trideset kilometrov na uro ◊ biol. toplotni minimum najnižja temperatura, pri kateri organizem še živi; meteor. minimum področje, kjer je pogosto nizek zračni pritisk; soc. eksistenčni ali življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva ♪
  22.      miníti  mínem dov., miníl stil. mínil miníla (ȋ ȋ) 1. časovno se odmakniti: od takrat sta minili dve leti / polnoč je že minila; ekspr. večer mu je minil, da sam ni vedel kdaj 2. izraža prenehanje obstajanja: čakali so, da bo noč minila; vojna je minila se je končala / ekspr. ta ljubezen je samo igra, ki mine je minljiva / bolečina bo kmalu minila prenehala; čakati, da nevarnost mine; to bo minilo samo od sebe prenehalo; star. privid je minil izginil 3. nav. 3. os. izraža prenehanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, slaba volja ga je minila; zaspanost jo je v hipu minila / brezoseb., ekspr. jih bo že minilo 4. nar. pokvariti se, uničiti se: skoraj ves krompir je minil; leseni pod je že precej minil; slama bo na dežju minila 5. preh., knjiž. iti mimo (in naprej): minili so mestno obzidje; srečno miniti nevarne čeri / minil ga je, ne da bi ga bil pozdravil ● ekspr. minili so časi, ko si lahko delal, kar si hotel ne moreš, ne dovolimo ti več delati, kar hočeš; ekspr. ne mine dan, da ne bi prišel vsak dan pride; nar. jagode so letos že minile letos ne rodijo več; ekspr. zdelo se ji je, da ta noč ne bo nikoli minila da traja zelo dolgo časa; knjiž. pot ji je minila v pričakovanju srečanja med potjo je premišljevala o srečanju; ekspr. nobena prireditev ne mine brez nje pri vsaki prireditvi sodeluje; udeleži se vsake prireditve; nar. kmalu bi minila od lakote, strahu umrla; ekspr. vse pride, vse mine; prim. minuli ♪
  23.      mínstrel  -a m (ȋ) lit., zlasti v angleškem okolju, v srednjem veku pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo: trubadurji in minstreli ♪
  24.      mínuend  -a in minuènd -ênda in -énda m (ȋ; ȅ é, ẹ́) mat. število, od katerega se odšteva, zmanjševanec ♪
  25.      minúli  -a -o prid. (ú) 1. raba peša pretekli: zgodilo se je konec minulega leta; v minulem stoletju / pravljice iz davno minulih časov // prejšnji: sestanek je bil minulo sredo / minulo noč ni mogla spati ♦ ekon. minulo delo v preteklosti opravljeno delo, ki se izraža v proizvedenih dobrinah 2. knjiž. končan: po minulem dopustu je odpotoval v tujino; sam.: pripovedovanje o minulem; prim. miniti ♪

   3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA