Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ILO (1.726-1.750) 
- fótodokumentácija -e ž (ọ̑-á) zbirka fotografij v zvezi z določenim delom, vprašanjem: knjigi je priložena obširna fotodokumentacija // zbiranje, pripravljanje take zbirke: organizirati fotodokumentacijo ♪
- fótoromán -a m (ọ̑-ȃ) roman manjše umetniške vrednosti, katerega dogajanje prikazujejo fotografije s kratkim besedilom: v reviji izhaja tudi fotoroman v nadaljevanjih; bere samo stripe in fotoromane ♪
- fótosintéza -e ž (ọ̑-ẹ̑) bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v rastlinah s klorofilom pod vplivom svetlobe: vpliv svetlobe na fotosintezo ♪
- fóvč -a m (ọ̑) nar. zahodno nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: brusiti fovče ♪
- frájerstvo -a s (á) pog. frajersko obnašanje: ni ji bilo všeč njegovo frajerstvo ♪
- francóstvo -a s (ọ̑) državna in politična pripadnost k Franciji: ponosen je na svoje francostvo / to ni bilo v interesu francostva ♪
- frazáriti -im nedov. (á ȃ) slabš. pri govorjenju uporabljati fraze, puhlice: samo frazaril je; rad frazari o morali, o življenju; brezoseb. na sestankih se je dosti frazarilo ♪
- frdáman -a -o prid. (á) nižje pog. presnet, preklet: frdamana ženska, nikoli ne bo dala miru / bil je frdaman mraz hud, silovit ♪
- frekvénca -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
- frekventacíjski -a -o prid. (ȋ) šol., v zvezi frekventacijsko potrdilo potrdilo, da je kdo študent ♪
- frétati -am nedov. (ẹ̑) nar. težko živeti, prebijati se: nekaterim se dobro godi, drugi pa komaj fretajo; za silo fretamo ♪
- frfotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala // frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala 2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram frfotáje: ptiči so se frfotaje razbežali frfotajóč -a -e: jata frfotajočih ptic; v vetru frfotajoča ženska krila ♪
- frfúlja -e ž (ú) slabš. površna, lahkomiselna ženska: ni bilo večje frfulje od nje ♪
- frontálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika;
figure na freski so postavljene frontalno ♪
- fŕr medm. (ȓ) izraža odlet, zlet ptice: vrabec me je zagledal, frr, in že ga ni bilo; frr(r) na bukev ♪
- frúga -e ž (ú) nar. (poljski) pridelki: fruge je bilo pri hiši, da bi lahko vojska živela od nje (I. Tavčar) ♪
- frúla -e ž (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih leseno ljudsko glasbilo, podobno flavti: igrati na frulo; pastirska frula; godec s frulo ♪
- fuksín -a m (ȋ) kem. rdeče bazično barvilo: barvati bakterije s fuksinom ♪
- fundírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti temelj čemu: stolpnico so dobro fundirali; fundirati s hrastovimi piloti; pren. filozofsko fundirati prepričanje 2. knjiž. dati materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove, podpreti: z znatno vsoto je fundiral umetnostno galerijo fundíran -a -o: materialno dobro, slabo fundirane znanstvene ustanove; racionalno fundirana fantazija ♦ fin. fundiran dolg dolg, za katerega so zagotovljena sredstva za plačilo obresti in odplačevanje dolga ♪
- furfuról -a m (ọ̑) kem. brezbarvna oljnata tekočina, ki se uporablja kot topilo in za izdelavo umetnih vlaken ♪
- gabarít -a m (ȋ) urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi ♪
- gábrje -a s (ȃ) redko gabrov gozd: na koncu vasi se je širilo gabrje ♪
- gágniti -em dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom ga: gos je jezno gagnila // oglasiti se z neartikuliranim glasom: gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem oglasiti se, spregovoriti 2. nizko umreti: do takrat lahko že vsi gagnemo / gagnil bom od žeje ♪
- gájda -e ž (ȃ) nav. mn., zlasti v srbskem in hrvatskem okolju ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha: igrati, piskati na gajde; veseli glasovi gajd ♪
- galéja -e ž (ẹ̑) 1. v srednjem veku vojna ali trgovska ladja na vesla: veslati na galeji; benečanska galeja / obsodili so ga na galejo na veslanje na galeji 2. ekspr. velik, neroden predmet, zlasti vozilo: taka galeja porabi dosti bencina ♪
1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 
