Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ILO (1.626-1.650)



  1.      ênopŕsten  -tna -o prid. (ē-) nanašajoč se na en prst: enoprstne rokavice ♦ jur. enoprstna daktiloskopija
  2.      ênoréden  -dna -o prid. (ē-ẹ̑) nanašajoč se na eno red, vrsto: enoredna kolona avtomobilov / enoredni suknjič suknjič z gumbi v eni vrsti
  3.      ênorézen  -zna -o prid. (ē-ẹ̄ ē-ẹ̑) ki ima rezilo na eni strani: enorezen meč, nož
  4.      ênoséd  in ênosèd -éda m (ē-ẹ̑; ē- ē-ẹ́) šport. vozilo z enim sedežem, zlasti za sankanje, bob in kajak: enosedi in dvosedi / tekmovanje enosedov
  5.      ênosédežnik  -a m (ē-ẹ̑) vozilo z enim sedežem: pilotirati enosedežnik; veslo za enosedežnik
  6.      ênosmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ē-) ki se da razumeti na en način: opis delovanja stroja mora biti enosmiseln / enosmiselna beseda enopomenska ênosmíselno prisl.: enosmiselno določiti pravilo
  7.      ênost  -i ž (é) filoz. kar obstoji kot združeno, ne posamezno: dobro in zlo v človeku nista spojena v osebno enost
  8.      enostáven  -vna -o prid. (á ā) 1. preprost, nezapleten: enostaven problem; navidezno enostavno vprašanje / narediti kaj na enostaven način; postopek je zelo enostaven; stvar je popolnoma enostavna / življenje v mestu ni bilo tako enostavno, kot si je predstavljal / enostavne gimnastične vaje 2. ki ima malo sestavnih delov ali enake sestavne dele: enostaven lik, stroj; enostavna spojina; enostavno rezilo / enostavni rastlinski listi ◊ biol., kem. enostavna beljakovina beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin; protein; ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; enostavno delo delo, ki ga lahko opravlja človek brez posebne izobrazbe, kvalifikacije; elektr. enostavno oporišče oporišče električnega voda z enim drogom; kem. enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; mat. enostavni sklepni račun sklepni račun, pri katerem nastopajo tri znane in ena neznana količina; enostavno razmerje razmerje dveh količin enostávno prislov od enostaven: enostavno in elegantno opremljena soba // pog. poudarja trditev: nekateri o teh stvareh enostavno ne govorijo; smeti so metali enostavno skozi okno kar; tega enostavno ni mogla prenašati nikakor
  9.      ênostôlpen  -pna -o prid. (ē-) tisk. enokolonski: enostolpni stavek; enostolpno besedilo
  10.      ênoštevílčen  -čna -o prid. (ē-) mat. ki je iz ene številke: enoštevilčno število
  11.      ensiláža  -e ž () redko konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu; silaža: ensilaža trave // tako kisana krma: krmiti z ensilažo
  12.      ensilírati  -am nedov. in dov. () redko konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: ensilirati peso, travo, zelje
  13.      entelehíja  -e ž () filoz. gibalo smotrnega razvoja česa do popolne, dovršene oblike: razpravljati o entelehiji
  14.      entitéta  -e ž (ẹ̑) filoz. kar je, obstaja: entitete v prostoru in času
  15.      epákta  -e ž () astr. število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta: po epakti se določa, kdaj je velika noč
  16.      epigráf  -a m () knjiž. 1. kratek izrek, citat, pregovor na začetku knjige, poglavja: vzeti epigraf iz Prešerna 2. krajše besedilo v verzih ali prozi na spominskih ploščah, spomenikih, stavbah
  17.      epikureízem  -zma m () 1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikureizem spada k helenističnim materialističnim filozofijam 2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: prevladujoča nota romana je epikureizem
  18.      epikuréjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na epikurejce ali epikureizem: epikurejska filozofija; epikurejska teorija o atomih / epikurejsko življenje
  19.      epikuréjstvo  -a s (ẹ̑) 1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikurejstvo in stoicizem 2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: popolnoma se je vdal čutnosti in epikurejstvu; rafinirano epikurejstvo
  20.      epístelski  -a -o [tǝl] prid. () rel., v zvezi epistelska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo: duhovnik je stopil na epistelsko stran oltarja
  21.      epistemologíja  -e ž () filoz. filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; gnoseologija
  22.      epístola  -e ž () knjiž. slovesno pismo, poslanica o določenem problemu, navadno v verzih: Horacijeve epistole o pesništvu / Župančičeva Velikonočna epistola sinu ♦ rel. odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; berilo
  23.      epitáf  -a m () knjiž. besedilo mrtvemu na nagrobniku; nagrobni napis: prebiral je epitafe na pokopališču / pesnik si je sam napisal epitaf; Župančičev epitaf na grobnici narodnih herojev // nagrobnik z napisom: epitafi, vzidani v steno
  24.      êrgo  prisl. () knjiž., redko torej: hotel si pojasnilo in jaz sem ti ga dal, ergo; to je sovražnik, ergo ga je treba uničiti
  25.      erístika  -e ž (í) filoz. umetnost razpravljanja, disputiranja pri sofistih

   1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA