Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ILO (1.101-1.125)


  1.      dáven  -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): davni časi; v davnih dneh; ekspr. to se je zgodilo pred davnimi davnimi leti 2. ki že dolgo obstaja: davni običaji; davni sen se je uresničil / ta dva sta že davna znanca; prim. davno ♪
  2.      dáviti  -im nedov., tudi davíla (á ā) s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi // moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi ● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila dáviti se 1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira ∙ ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede 2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati; kar davil se je od smeha davèč -éča -e: daveč občutek tesnobe; na grlu je čutil daveče prste dávljen -a -o: ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena ♪
  3.      dávkarstvo  -a s (ā) opravljanje davčnih poslov: davkarstvo takrat še ni bilo urejeno / bil je v službi pri davkarstvu na davkariji ♪
  4.      dêbel  -éla -o [eu̯] prid., debeléjši (é ẹ́) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko / pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti // ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina; kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ? 3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti, ant. droben: debele grozdne jagode; debele kaplje; debelo koruzno zrno; ekspr. debele solze; postajati debel // ki sestoji iz razmeroma velikih enot, ant. droben: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg // z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča 4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa, ant. suh: debel človek; zaklali so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice 5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev; pripovedovali so si debele šale 6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas; zaslišal se je debel smeh ● pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ◊ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkah debélo prislov od debel: debelo peti; beseda je debelo podčrtana pod besedo je debela črta // izraža visoko stopnjo: debelo se je zlagal ● ekspr. debelo gledati, pogledati zelo začudeno; ekspr. ves čas je debelo klel z grobimi besedami; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek debéli -a -o sam.: ekspr. debele je govoril, kvasil, razdiral; na debelo pog. na debelo goljufajo, kradejo zelo; pogosto; kupovati, prodajati na debelo; na debelo je namazana s šminko; zapadlo je na debelo snega; za prst na debelo je bilo prahu; trgovina na debelo trgovina, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah ♪
  5.      debelínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na debelino: debelinski prirastek lesa; debelinska rast rast v debelino ♦ gozd. debelinski razred drevja; debelinsko šestilo šestilo za merjenje premera debel; les. debelinski skobeljnik stroj za skobljanje lesa na zaželeno debelino ♪
  6.      dêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo ♪
  7.      debelúštvo  -a s (ȗ) slabš. značilnost zelo debelega človeka: njeno mogočno debeluštvo mu je bilo zoprno ♪
  8.      deblóvje  -a s (ọ̑) več debel, debla: povsod je ležalo gnilo deblovje / sestoj zdravega deblovja ♪
  9.      decimálen  -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski: decimalni denarni sistem / decimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi ♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; mat. decimalna pika, vejica pika, vejica, ki loči enice od desetin; decimalno mesto mesto številke za decimalno vejico; decimalno število število, ki ima desete dele enote ♪
  10.      décimétrski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̄) nanašajoč se na decimeter: decimetrska razdalja / decimetrsko ravnilo ♪
  11.      déček 1 -čka m (ẹ̑) oseba moškega spola do pubertete: dečki so sedeli na desni strani, deklice pa na levi; ko je bil še deček, je rad poslušal pripovedovanje starejših; avto je do smrti povozil šestletnega dečka; bister, nagajiv, zdrav deček / v porodnišnici se je včeraj rodilo sedem otrok: štirje dečki in tri deklice ♪
  12.      déčkec  -a [kǝc] m (ẹ̑) nar. vzhodno deček: to je bilo, ko je bil še dečkec ♪
  13.      dedicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. opremiti s posvetilom; posvetiti: dedicirati knjigo ♪
  14.      dedikácija  -e ž (á) knjiž. besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga; posvetilo: avtorjeva rokopisna dedikacija ♪
  15.      deducíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deducirati: filozofsko deduciranje / raziskovati z deduciranjem ♪
  16.      defenzíva  -e ž (ȋ) odbijanje sovražnikovega, nasprotnikovega napada, obramba: preiti iz defenzive v ofenzivo; potisniti sovražnikove čete v defenzivo; umakniti se v defenzivo; nogometno moštvo je bilo v defenzivi ♪
  17.      definitíven  -vna -o prid. (ȋ) ki se ne da spremeniti; dokončen: definitivna odločitev, rešitev; ocene so že definitivne; definitivno besedilo zakona ♦ jur. definitivni uradniki nekdaj stalno, redno nameščeni uradniki definitívno prisl.: definitivno se odreči nečemu; biti definitivno sprejet v službo; sam.: ne morem povedati še nič definitivnega ♪
  18.      degeneríranje  -a s (ȋ) glagolnik od degenerirati: degeneriranje kulturnih rastlin / degeneriranje buržoazne filozofske misli ♪
  19.      degradácija  -e ž (á) 1. kazenska postavitev na nižji službeni položaj, navadno v vojski: po degradaciji so ga premestili na fronto; vzrok za degradacijo oficirjev je bilo njihovo vedenje / politična degradacija 2. postavitev na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: družbena degradacija fizičnega dela; degradacija človeka, jezika, umetnosti ◊ gozd. degradacija gozdnih tal poslabšanje tal zaradi slabega gospodarjenja z gozdom ♪
  20.      degradírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kazensko postaviti na nižji službeni položaj, navadno v vojski: divizijsko sodišče ga je degradiralo; degradirati oficirja v navadnega vojaka; degradirali so jo od upraviteljice v učiteljico 2. postaviti na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: degradirati človeka na raven živali; degradirati jezik na narečje; degradirati filozofijo na nivo navadnega duhovičenja; filmska realizacija je roman degradirala v kriminalno zgodbo degradíran -a -o: degradiran oficir; bil je degradiran in določen za fronto ♦ gozd. degradiran gozd gozd, poslabšan glede kakovosti lesa in rastnosti ♪
  21.      degumírati  -am dov. in nedov. (ȋ) tekst. odstraniti lepljive, klejaste sestavine iz tkanine: degumirati surovo svilo degumíran -a -o: degumirana svila ♪
  22.      dehtív  -a -o [dǝh tudi deh] prid. (ȋ í) knjiž. 1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči 2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje dehtívo prisl.: dehtivo vlečejo vase vonj pečenke ♪
  23.      deístičen  -čna -o (í) pridevnik od deizem: deistična filozofija ♪
  24.      deízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, ki priznava boga, zanika pa njegovo vplivanje na svet: pristaš deizma; vpliv deizma ♪
  25.      déj 1 -a m (ẹ̑) 1. knjiž. dejanje, akt: to je ustvaril z enkratnim stvariteljskim dejem 2. filoz. kar povzroči, da kaka stvar je: dej stvari / čisti dej po tomistični filozofiji bog ♪

   976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA