Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ILO (101-125)


  1.      filozófičen  -čna -o prid. (ọ́) zastar. filozofski: filozofični sistemi / filozofična razprava ♪
  2.      filozofíja  -e ž (ȋ) 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva // s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo ♪
  3.      filozófinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za filozofijo: pisateljica in filozofinja ♪
  4.      filozofíranje  -a s (ȋ) glagolnik od filozofirati: praktično, spekulativno filozofiranje / spustil se je v filozofiranje o pravilnem vstajanju; dovolj je tega filozofiranja ♪
  5.      filozofírati  -am nedov. (ȋ) 1. razmišljati, razpravljati o čem kot filozof: teoretizirati in filozofirati o poeziji / filozofirali so o skrivnostnih globinah človeške duše 2. ekspr. razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali prijeti za delo, filozofirajo ♪
  6.      filozófka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za filozofijo: filozofka in estetka // pog. slušateljica filozofske fakultete: filozofke in medicinke ♪
  7.      filozófski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na filozofe ali filozofijo: filozofski sistem; filozofska smer / znamenit filozofski traktat / Heglov filozofski svet / učenec Kantove filozofske šole filozofije / nevšečnosti je prenašal s filozofskim mirom / filozofska fakulteta fakulteta za humanistične vede ◊ filoz. filozofski materializem nauk o primarnosti materije filozófsko prisl.: filozofsko razgledani kulturni delavci ♪
  8.      gasílo  -a s (í) redko sredstvo za gašenje: preizkušati nova gasila ♪
  9.      gladílo  -a s (í) priprava za glajenje površine: strugarsko, zidarsko gladilo ♪
  10.      glasbílo  -a s (í) priprava za proizvajanje tonov: igrati na glasbilo; ljudsko glasbilo; trgovina z glasbili / godala in druga orkestrska glasbila ♪
  11.      glasílo  -a s (í) tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije: glasilo delovnega kolektiva izhaja vsak mesec; študentje imajo svoje glasilo; objavljati v republiškem uradnem glasilu; kulturno, politično, strokovno glasilo; urednik društvenega glasila / glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ♪
  12.      gnilôba  -e ž (ó) 1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij: povzročati, preprečevati gnilobo; gniloba lesa, koruze, sadja; duh po gnilobi / gniloba se prenaša z enega sadeža na drugega / zobna gniloba // gnila snov: izrezati gnilobo iz jabolka / pospravil je klet in odnesel vso gnilobo na smetišče 2. slabš. pokvarjenost, malovrednost: gniloba družbe / gniloba v podjetju // zelo len človek: ta fant je prava gniloba / kot psovka gniloba gnila ◊ čeb. huda gniloba nalezljiva bolezen čebelje zalege; gozd. rdeča gniloba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; lesna trohnoba ♪
  13.      gnilôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na gnilobo: gnilobni proces; gnilobna infekcija / gniloben vonj / gnilobna miselnost ◊ biol. gnilobne bakterije bakterije, ki povzročajo gnitje; čeb. gnilobna zalega zalega, obolela za hudo gnilobo ♪
  14.      gniložívka  -e ž (ȋ) bot. rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali: gniloživke in zajedavke ♪
  15.      gnojílo  -a s (í) snov, ki se dodaja zemlji za večanje njene rodovitnosti: kupiti, proizvajati gnojila; za gnojilo se pri povrtninah najpogosteje uporablja hlevski gnoj; dušičnato, kalijevo gnojilo; naravna, umetna gnojila ♪
  16.      gonílo  -a s (í) 1. teh. skupek strojnih delov za prenos in spremembo gibanja: zamenjati gonilo; okvara gonila / jermensko, zobniško gonilo 2. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gibalo: strah je postal glavno gonilo vsega njegovega početja; objektivno gonilo umetnikovega ustvarjanja ♪
  17.      gostílo  -a s (í) kem. sredstvo za zgoščevanje tekočin ♪
  18.      govorílo  -a s (í) 1. nav. mn. govorilni organ: njegova govorila še niso vajena novega napora 2. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer: vpiti v govorilo ♪
  19.      grabílo  -a s (í) teh. priprava, s katero stroj grabi, zajema in prenaša sipek material: namestiti grabilo na bager ♪
  20.      grebílo  -a s (í) redko greblja ♪
  21.      grezílo  -a s (í) 1. teh. vrvica z utežjo za določanje navpične lege: z grezilom je ugotavljal navpičnost stene 2. geod., navadno v zvezi sondno grezilo priprava iz vrvi z merilom in kovinske uteži za merjenje vodnih globin: spustiti, vreči sondno grezilo ♪
  22.      hilomorfízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela ♪
  23.      hilozoízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk grških filozofov, da je življenje lastnost materije ♪
  24.      hladílo  -a s (í) 1. sredstvo za hlajenje: delovanje hladila 2. knjiž. tolažba, uteha: v pesmih je iskal hladila za bolečine srčnih ran ♪
  25.      hranílo  -a s (í) snov, ki je potrebna za rast in obstoj organizma: beljakovine, maščobe, sladkor so hranila // hrana, živilo: tovarna hranil ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA