Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (92.473-92.497)
- žuborênje -a s (é) glagolnik od žuboreti: prijetno žuborenje potoka, vodometa / hitro otroško žuborenje ♪
- žúganje -a s (ū) glagolnik od žugati: ustrašiti se žuganja / ostalo je samo pri žuganju ♪
- žúgavec -vca m (ū) 1. ekspr. kdor (rad) žuga, svari: jezni žugavci / ne verjeti žugavcu 2. zastar. kazalec (roke): oče je dvignil žugavec; prijeti kaj s palcem in žugavcem ♪
- žúka -e ž (ū) bot., navadno v zvezi navadna žuka šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: cvetoča navadna žuka ♪
- žúlj -a m (ū) mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah: na dlaneh so se mu naredili žulji; žulj je počil, se predrl; dobiti, imeti žulje; krvav, mehek, voden žulj; žulj na peti // kožna zadebelina na dlaneh, ki nastane na utrjeni koži zlasti pri fizičnem delu: od žuljev raskave roke / pri grabljenju, veslanju dobiti trde žulje ● ekspr. od samega sedenja bo dobil žulje na zadnjici zelo je len; ekspr. živeti od tujih žuljev od tujega dela; ekspr. svoj kruh si služi s krvavimi žulji s trdim delom ◊ bot. španski žulj bodeča rastlina z razraslim steblom in zlato rumenimi cveti v koških, Scolymus hispanicus ♪
- žúljast -a -o prid. (ū) ki ima žulje: segel mu je v žuljasto dlan; od dela žuljaste roke ♪
- žúljav -a -o prid. (ú) ki ima žulje: žuljava dlan, roka ♪
- žúljavost -i ž (ú) lastnost, značilnost žuljavega: žuljavost nog, rok ♪
- žúljček -čka m (ū) manjšalnica od žulj: ti žuljčki se bodo hitro pozdravili ∙ ekspr. rešiti moramo en sam žuljček problem ♪
- žúpa 1 -e ž (ú) 1. zgod. sestavni del staroslovanskih kneževin: staroslovanske župe 2. zgod., v fevdalizmu skupnost prebivalcev ene ali več vasi ali njeno ozemlje: župa je krčila gozd 3. nekdaj večja organizacijska enota, ki povezuje društva, organizacije: predsednik gasilske župe; sokolska župa / Hubadova pevska župa 4. zastar. župnija: župnik iz bližnje župe ♪
- žúpa 2 -e ž (ú) 1. nižje pog. juha: naliti, srebati župo; redka, vroča župa / goveja, krompirjeva župa ∙ ekspr. ta pa ni po (prežgani) župi priplaval je bister, prebrisan 2. nar. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja; mošt ♪
- župàn 1 -ána m (ȁ á) 1. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja predstojnik občine: dolžnosti in pravice župana; trg je imel dekana in župana / mestni, vaški župan 2. pog. predsednik skupščine občine, mesta: sestanek je vodil župan; izvoliti župana; imenovati koga za župana / celjski, ljubljanski župan; šišenski župan 3. v nekaterih državah predstojnik mestne uprave: celovški, nabrežinski, tržaški župan 4. v zvezi veliki župan od 1924 do 1929 predstojnik državne uprave v določeni oblasti: veliki župan mariborske oblasti ◊ zgod. predstojnik župe ali organ zemljiškega gospostva ♪
- župàn 2 -ána m (ȁ á) v nekaterih slovanskih deželah, nekdaj plašču podobno moško vrhnje oblačilo s stoječim ovratnikom in z gubami na hrbtu: volnen, žametast župan ♪
- župánec -nca m (á) zastar. krpa, zaplata: prišiti županec na čevelj; usnjen županec ♪
- župánja -e ž (ā) 1. pog. predsednica skupščine občine, mesta: izvoliti županjo / mariborska županja 2. v nekaterih državah predstojnica mestne uprave: nekatera ameriška mesta imajo županje 3. star. županova žena: vplivna županja / mati županja ♪
- župánov -a -o prid. (á) nanašajoč se na župana: županova hči / županova posest / županovo delo ♪
- županovánje -a s (ȃ) glagolnik od županovati: opustiti, prevzeti županovanje; dolgoletno županovanje ♪
- župánstvo -a s (ȃ) v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja 1. urad župana: čakati na županstvu / občinsko županstvo 2. naslov, dejavnost županov: prevzeti županstvo ♪
- žúpen -pna -o prid. (ȗ) župnijski: župna cerkev ♦ rel. župni upravitelj župnijski upravitelj ♪
- župlján in župljàn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik župnije: srečanje starejših župljanov ♪
- župljánka -e ž (ȃ) pripadnica župnije ♪
- žur tudi jour -a [žúr] m (ȗ) žarg. domača zabava: prirediti žur; iti, povabiti na žur ♪
- žúren -rna -o prid. (ū) zastar. hiter, uren: žurna hoja žúrno prisl.: žurno delati ♪
- žurnál tudi journál -a [žurnal] m (ȃ) periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: izdajati žurnal / ilustrirani žurnal; modni, ženski žurnal ● zastar. brati novice v žurnalu dnevniku ◊ fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo ♪
- žúžek -žka m (ū) 1. star. hrošč: ptice lovijo muhe in žužke 2. nav. mn., nestrok. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, strok. rilčkar: žužki v fižolu, moki 3. zool., navadno v zvezi črni žužek majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih, Calandra granaria ♪
92.298 92.323 92.348 92.373 92.398 92.423 92.448 92.473 92.498 92.523