Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (92.348-92.372) 
- žêzlo -a s (é) 1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo; žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo 2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina; dati žezlo iz rok; žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije // vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir ● publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo ♪
- žezlonósec -sca m (ọ̑) knjiž., redko vladar: ukazi žezlonosca ♪
- žéželj -žlja m (ẹ́) star. greblja, grebljica: z žežljem drezati v žerjavico ♪
- žgálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki kaj žge: žgalec apna / oblikovalec in žgalec keramike ♪
- žgálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na žganje, segrevanje: žgalna peč / žgalno varjenje 2. v različnih religijah nanašajoč se na darovanje obredne žrtve: žgalni oltar / žgalni dar pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu; žgalna daritev ♪
- žgálo -a s (á) redko priprava za žganje: prežgati z žgalom ♪
- žgánček -čka m (á) nav. mn., ekspr. manjšalnica od žganec: ajdovi žgančki ♪
- žgánčevka -e ž (á) voda, v kateri so se kuhali žganci: odliti žgančevko ♪
- žgánec -nca m (á) nav. mn. jed zlasti v obliki grudic, navadno iz moke, vode: drobiti, kuhati, mešati žgance; dobro zabeljeni žganci; žganci s kislim zeljem; govori, kot bi imel žgance v ustih / žganec je padel na tla grudica te jedi / ajdovi, koruzni žganci; krompirjevi žganci v katerih je krompir; mlečni žganci politi z mlekom ● ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
- žgánek -nka m (á) nav. mn., nar. vzhodno žganec: kuhati žganke / ajdovi žganki ♪
- žgánjar -ja m (ȃ) ekspr. kdor (rad) pije žganje: vpitje žganjarjev ♪
- žgánjar in žganjár -ja m (ȃ; á) kdor se (poklicno) ukvarja z žganjarstvom: žganjarji in vinarji ♪
- žgánjarček -čka m (ȃ) gastr. kozarec za žgane pijače: žganjarček in kozarec za vino ♪
- žganjárna -e ž (ȃ) 1. točilnica žganja: bil je natakar v žganjarni 2. obrat za predelovanje zlasti sadja v žganje: delati v žganjarni ♪
- žgánjarstvo in žganjárstvo -a s (ȃ; ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem zlasti sadja v žganje: žganjarstvo in vinarstvo ♪
- žgánjce -a tudi žganjcè -à s (á; ȅ ȁ) ekspr. manjšalnica od žganje: vince in žganjce ♪
- žganjčè -à s (ȅ ȁ) nar. žganjce: srkniti požirek žganjča ♪
- žgánje -a s (á) glagolnik od žgati, segrevati: žganje lesa / žganje oglja / žganje apna / žganje opeke / mučiti koga z žganjem podplatov ♪
- žgánje -a tudi žganjè -à s (á; ȅ ȁ) žgana alkoholna pijača zlasti iz sadja: kuhati, piti žganje; predelovati sadje v žganje; kozarček, steklenica žganja / naročiti dvojno žganje dvojno navadno mero, čašico žganja / na jedilnem listu je bilo tudi več žganj / češnjevo, figovo, hruškovo žganje; žganje iz žita ∙ ekspr. utopiti se v žganju postati hud pijanec ♪
- žganjetòč tudi žganjetóč -óča m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž., redko točilnica žganja; žganjarna: zapreti žganjetoč ♪
- žgečkánje -a s (ȃ) glagolnik od žgečkati: prijetno žgečkanje ♪
- žgolênje -a s (é) glagolnik od žgoleti: slavčevo žgolenje / žgolenje ljudi ♪
- žlabúdra -e ž (ȗ) 1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: on je neznosna žlabudra 2. slabš. gosta, tekoča zmes: namesto čiste vode teče po strugi rjava, umazana žlabudra 3. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: poti so razmočene, povsod je sama žlabudra ♪
- žlabudránje -a s (ȃ) glagolnik od žlabudrati: nerazumljivo, pijano žlabudranje / dolgočasili so se ob govornikovem žlabudranju ♪
- žlabudràv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) govori mnogo in nepomembne stvari: žlabudrav človek; fant je precej žlabudrav ♪
92.223 92.248 92.273 92.298 92.323 92.348 92.373 92.398 92.423 92.448 
