Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (92.248-92.272)


  1.      žebljánje  -a s (ȃ) glagolnik od žebljati: kladivo za žebljanje ♪
  2.      žebljár  -ja m (á) izdelovalec žebljev: opisovati življenje žebljarjev; kroparski žebljarji ♪
  3.      žebljárna  -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje žebljev: ogled moderne žičarne in žebljarne ♪
  4.      žebljárstvo  -a s (ȃ) žebljarska obrt: kraj je znan po žebljarstvu / razvoj žebljarstva in usnjarstva ♪
  5.      žêbljast  -a -o prid. (é) 1. podoben žeblju: žebljasta oblika 2. ki ima žebljem podobne konice: žebljasto orodje za trganje lanenih glavic / žebljasti čevlji tekačev ♪
  6.      žebránje  -a s (ȃ) glagolnik od žebrati: iz sobe se je slišalo žebranje molitve / žebranje tolažilnih besed / naraščajoče žebranje glasov ♪
  7.      žéga  -e ž (ẹ̄) zastar. pripeka: opoldanska, poletna žega ♪
  8.      žégen  -gna m (ẹ́) 1. pog. blagoslov: dati, dobiti žegen / nesti k žegnu nesti k blagoslovu velikonočnih jedil / dekle je pravi žegen za našo hišo / dobiti žegen za uvoz surovin soglasje ∙ pog. poročila sta se brez žegna civilno 2. v krščanskem okolju blagoslovljena velikonočna jedila: jesti žegen / velikonočni žegen 3. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti žegen v cerkev 4. nar. koroško žegnanje, proščenje: žegni v fari so se začeli prvo nedeljo v juliju 5. nar. zahodno pokopališče: vaški žegen s kamnitim obzidjem 6. pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen 7. v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen ♪
  9.      žégnanček  -čka m (ẹ́) etn. kropilček: pri vratih je visel žegnanček ♪
  10.      žégnanje  -a s (ẹ́) v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve: v nedeljo bo žegnanje / iti na žegnanje ♪
  11.      žéhta  -e ž (ẹ̑) pog. zlasti ročno pranje navadno večje količine perila: imeti žehto na določen dan v tednu; perilo se nabira za žehto / dati rjuhe v žehto // perilo, ki se naenkrat opere: obesiti žehto; prati žehto; žehta je že suha ● ekspr. dati koga v žehto kritično raziskati njegovo ravnanje, delo; nar. koroško babja žehta jed iz opečenih krušnih rezin, prelitih s kuhanim vinom; trijet; ekspr. v hiši je velika žehta splošno čiščenje ♪
  12.      žêhtar  in žéhtar -ja m (é; ẹ́) nar. golida: žehtar sveže namolzenega mleka ♪
  13.      žehtênje  -a s (é) glagolnik od žehteti: žehtenje zraka nad asfaltom, skalami; žehtenje žitnih polj ♪
  14.      žéhtnjak  in žehtnják -a m (ẹ̑; á) pog. čeber za pranje: izliti lug iz žehtnjaka ♪
  15.      žéja  -e ž (ẹ́) 1. občutek potrebe po pijači: žeja je postajala vedno večja; občutiti žejo; potešiti, potolažiti, pregnati, ekspr. pogasiti si žejo s čajem; huda, ekspr. peklenska žeja / ekspr.: začela se jim je oglašati žeja postajali so žejni; žeja ga muči zelo je žejen; umira od žeje / piti vodo za žejo za potešitev žeje 2. pomanjkanje pijače, tekočine: vojaki so umirali od lakote in žeje; usta so suha od žeje 3. ekspr., s prilastkom močna želja po čem: imeti žejo po resnici, znanju; potešiti si žejo po zemlji / žeja po maščevanju ♪
  16.      žéjen  -jna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) 1. ki čuti potrebo po pijači: žejen bolnik, otrok; od tu ne boste odšli lačni in žejni; zelo žejen; žejen kot duša v vicah; žejen kot žolna // ekspr. ki izraža žejo: naredil je nekaj žejnih požirkov / vreči žejen pogled proti krčmi 2. ekspr. ki ima premalo vlage, mokrote: žejne rože; žejna polja 3. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: žejen domače besede; dobrote in ljubezni žejni otroci; žejen plesa; množica je žejna in lačna pravice ● ekspr. človek z večno žejnim grlom z veliko, nepotešljivo potrebo po (alkoholnih) pijačah; ekspr. prepeljati koga žejnega čez vodo z zvitim govorjenjem, ravnanjem izmakniti se izpolnitvi zahtev koga žéjno prisl.: žejno brati ♪
  17.      žêkno  -a tudi žeknò -à s (é; ȍ ȁ) nar. zahodno odprtina pred kuriščem kmečke peči: dati poleno v žekno; dolina je bila razgreta kakor žekno ♪
  18.      želár  -ja m (á) nar. vzhodnoštajersko kajžar: sin želarja ♪
  19.      želárka  -e ž (á) nar. vzhodnoštajersko kajžarica: viničarke in želarke ♪
  20.      želàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima želo: želate žuželke ♪
  21.      želé  -ja m (ẹ̑) 1. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina, zdriz: jesti, kuhati žele; preliti z želejem; marmelade in želeji / jabolčni, pomarančni, ribezov žele 2. prozorno ali prosojno zdrizasto mazilo, krema: namazati lase z želejem; glicerinski žele; žele za nohte // prozorna ali prosojna zdrizasta snov sploh: zmes se spremeni v žele / zobna krema v obliki želeja; neskl. pril.: žele bonboni ♪
  22.      želélen  -lna -o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na želenje: spoznavalna in želelna sposobnost // lingv. ki izraža željo govorečega, da se kaj uresniči: želelni naklon; želelna poved ♪
  23.      želênje  -a s (é) glagolnik od želeti: hotenje prehaja v želenje; hrepenenje in želenje ♪
  24.      železár  -ja m (á) delavec v proizvodnji železa: delo železarjev; rudarji in železarji / jeseniški železarji ♪
  25.      železárna  -e ž (ȃ) tovarna železa: proizvodnja slovenskih železarn; čistilne naprave v železarni ♪

   92.123 92.148 92.173 92.198 92.223 92.248 92.273 92.298 92.323 92.348  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA