Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (91.823-91.847)


  1.      zmanjševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) mat. število, ki se odšteva; odštevanec ♪
  2.      zmanjševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zmanjševanje: zmanjševalno merilo / zmanjševalna leča pomanjševalna leča ∙ knjiž. zmanjševalna beseda manjšalnica, pomanjševalnica ♪
  3.      zmanjševánec  -nca m (á) mat. število, od katerega se odšteva: zmanjševanec in odštevanec ♪
  4.      zmanjševánje  -a s (ȃ) glagolnik od zmanjševati: zmanjševanje prostora; zmanjševanje teže / zmanjševanje števila zaposlenih / zmanjševanje nasprotij ♪
  5.      zmàz  zmáza m (ȁ á) nar. prekmursko namaz, premaz iz blata, ilovice: zmaz v peči odpada ♪
  6.      zmázek  -zka m (ȃ) 1. ekspr. kar nima jasnih, ostrih obrisov: namesto ostre svetle točke videti zmazek / progasti zmazki na sprednji šipi avtomobila 2. slabš. kar je slabo, nekvalitetno: ta članek je navaden zmazek; takega zmazka že ne obesim na steno / filmski, literarni zmazek / to je zmazek, ne pa lovski pes ♪
  7.      zméda  -e ž (ẹ̑) 1. stanje, ko nad stvarmi, položajem ni pregleda: delati, povzročati zmedo; zmeda na pisalni mizi / zmeda misli in pojmov 2. stanje, ko se dela, ravna brez reda, organiziranosti: na cesti je nastala zmeda; v državi vlada zmeda / družbena, gospodarska zmeda; prometna zmeda / ekspr. sejati zmedo med ljudi 3. stanje, ko kdo nima urejenih, jasnih misli, predstav: njegovo govorjenje razkriva zmedo / ekspr. v glavi ima zmedo; spravljati koga v zmedo ♪
  8.      zmédenec  -nca m (ẹ̑) zmeden človek: od tega zmedenca se ne da nič izvedeti; vede se kot zmedenec / duševni zmedenec ♪
  9.      zmédenka  -e ž (ẹ̑) zmedena ženska: imeli so jo za zmedenko / duševna zmedenka ♪
  10.      zmédenost  -i ž (ẹ̑) stanje zmedenega človeka: skušal je prikriti zmedenost; v zmedenosti je pozabil vzeti denar; popolna, trenutna zmedenost / duševna zmedenost / zmedenost misli, pojmov ♪
  11.      zmehčánje  -a s (ȃ) glagolnik od zmehčati: zmehčanje kože / sredstvo za zmehčanje vode ♪
  12.      zmena  gl. izmena menjava ♪
  13.      zmenè  -éta m (ȅ ẹ́) slabš. ničvreden človek, slabič: on je navaden zmene / kot psovka prekleti zmene ♪
  14.      zmenè  -éta s (ȅ ẹ́) slabš. 1. bitje s prirojeno telesno napako, posebnostjo: njen sin je zmene / skotilo se je zmene 2. ničvreden človek, slabič: namesto njega so poslali to zmene; postal je sprijeno zmene ♪
  15.      zmének  -nka m (ẹ̑) 1. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: iti na zmenek; dogovoriti se za zmenek / imeti zmenek s kom / ljubezenski zmenek 2. star. dogovor: skleniti zmenek; po zmenku bo on njegov dedič ● star. sta že v zmenkih dogovarjata se za poroko; sta zaročena ♪
  16.      zmér  prisl. (ẹ̑) star. zmeraj: zmer dosti pridela / zmer bolj je vidno, da se ne razumejo ♪
  17.      zméraj  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj obstaja, se dogaja brez prenehanja: zmeraj se mu mudi; zmeraj je zatrjevala, da ničesar ne ve; zmeraj je prijazen; zmeraj mora imeti zadnjo besedo; ekspr. zmeraj in povsod hoče biti zraven / imaš kaj pijače? Zate zmeraj; ekspr. tak je od zmeraj odkar živi, obstaja 2. izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: zmeraj so prišli ob istem času; bila je dobra kot zmeraj; zmeraj, ko je pomislil na domače, ga je obšlo domotožje / zmeraj znova kaj išče 3. v zvezi s še izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: še zmeraj delajo; še zmeraj se rad šali; še zmeraj je bolna; stari običaji so ponekod še zmeraj znani 4. v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: dobiti kaj za zmeraj; oditi, ostati za zmeraj / zdaj in za zmeraj 5. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: delo se je zmeraj bolj kopičilo; vztrajali so, toda z zmeraj manjšim upanjem; živimo v zmeraj slabšem zraku ● evfem. za zmeraj je zaspala umrla je; iron. tako, zmeraj lepše izraža nejevoljo ♪
  18.      zméren  -rna -o prid., zmérnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se drži prave mere, ne pretirava: zmeren človek / biti zmeren v jedi, pijači, zahtevah / njegova kritika je zmerna // ki ne zagovarja, zastopa skrajnih stališč, nazorov: zmeren politik; pripadnik zmerne smeri; zmerno krilo stranke / zmeren nazor; zmerne ideje 2. ki je, nastopa v ne preveliki, še sprejemljivi meri: zmerna telesna dejavnost; zmerna hitrost; poraba je zmerna; zmerno uživanje alkohola / zmerne cene; piti v zmernih količinah / ples v zmernem taktu; zmerno podnebje podnebje z ne prehudim mrazom in ne preveliko vročino // ki po količini, stopnji ne presega sprejemljive, mogoče mere: zmeren mraz; kuhati na zmernem ognju; sušiti pri zmerni temperaturi / cesta z zmernim klancem / zmerna razvitost; jagode z zmerno rodnostjo ◊ meteor. zmerna oblačnost oblačnost, pri kateri prekrivajo oblaki približno polovico neba; polit. zmerna levica zmérno prisl.: zmerno delati, uživati; zmerno hiter, navdušen; zmerno visoka temperatura ♦ geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; muz. zmerno označba za hitrost izvajanja moderato ♪
  19.      zmerjálen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zmerjanje: zmerjalne besede ♪
  20.      zmérjanje  tudi zmerjánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od zmerjati: že od daleč se je slišalo vpitje in zmerjanje ♪
  21.      zmerjávec  -vca m (ȃ) kdor zmerja: v jezi je zmerjavca udaril ♪
  22.      zmerjávka  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki zmerja: zmerjavka je za hip utihnila 2. zmerljivka: izreči zmerjavko; ekspr. na nerodneža so se usule zmerjavke ♪
  23.      zmérnež  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor zagovarja, zastopa zmerne nazore, zmerna stališča: zmerneži in skrajneži ♪
  24.      zmérnost  -i ž (ẹ́) lastnost zmernega človeka: manjka mu zmernosti / zmernost v jedi in pijači ♪
  25.      zmérnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zmernost: zmernostna načela / zmernostno društvo, gibanje nekdaj društvo, gibanje, ki si prizadeva za (skrajno) zmernost zlasti pri pitju alkoholnih pijač ♪

   91.698 91.723 91.748 91.773 91.798 91.823 91.848 91.873 91.898 91.923  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA