Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (91.773-91.797)


  1.      zlorábljanje  -a s (á) glagolnik od zlorabljati: zlorabljanje naravnih dobrin; zlorabljanje svobode / zlorabljanje otrok, zapornikov / zlorabljanje uradnega položaja / zlorabljanje naklonjenosti koga ♪
  2.      zloràd  -áda -o prid. (ȁ á) zastar. hudoben, škodoželjen: zlorad človek / zlorad smeh zlorádo prisl.: zlorado gledati ♪
  3.      zlorádost  -i ž (á) zastar. hudobnost, škodoželjnost: nasprotnikova zloradost / to je storil iz zloradosti ♪
  4.      zloslúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. ki sluti, napoveduje zlo, nesrečo: zlosluten pisatelj, prerok / zloslutne pretnje, vesti / zloslutna tišina pred spopadom // ki izraža, kaže slutnjo nesreče, zla: po telesu mu je zagomazel zlosluten drget; vprašal je z zloslutnim glasom ♪
  5.      zlosréčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nesrečen: smrt zlosrečnih bratov; zlosrečni otroci / zlosrečna dežela ∙ knjiž. postaviti zlosrečne preroke na laž zlovešče ♪
  6.      zlóst  -i ž (ọ̑) knjiž. 1. lastnost, značilnost zlega: spoznati zlost greha, naklepov / zlost bolezni / odpraviti zlost na svetu zlo; umirali so od zlosti hudega; zlost presitih ljudi zla dejanja 2. zlobnost, hudobnost: priznavati svojo zavrženost in zlost / zlost epigramov / buditi v kom zlost zlobo; v glasu ni bilo več prejšnje zlosti jeze ♪
  7.      zlósten  -tna -o prid., zlóstnejši (ọ̑) knjiž. zloben, sovražen: zlosten pogled / vsak dan so postajali zlostnejši in močnejši ♪
  8.      zlót  -a m (ọ̑) denarna enota Poljske: najeti več milijard zlotov posojila; bankovec za petdeset zlotov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote ♪
  9.      zlotvòr  -ôra m (ȍ ó) zastar. hudodelstvo, zločin: kaznovati koga za zlotvore ♪
  10.      zlotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. 1. nevaren, poguben: zlotvorni mikrobi; zlotvorna bolezen 2. hudodelski, zločinski: zlotvoren človek ♪
  11.      zlousóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. poguben, usoden: njegova smrt je imela za politično življenje zlousoden pomen / to se je zgodilo v zlousodni noči ♪
  12.      zlovésten  -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zlovešč: zlovesten molk, smeh; zlovestne novice ♪
  13.      zlovéšč  -a -e prid. (ẹ̄) ki napoveduje zlo, nesrečo: zlovešči obiskovalci; sova je zlovešča ptica / zlovešča hišna preiskava; zlovešča tišina pred napadom; zlovešče brnenje letal; zlovešče grmenje; zlovešče ozračje v tragediji / zlovešč pogled grozeč // ki vzbuja grozo, strah: zlovešči trenutki na strmini; zlovešče napovedi, novice; zlovešča prikazen; zlovešče tuljenje volkov zlovéšče prisl.: zlovešče se je bliskalo; oči so se mu zlovešče zasvetile; sam.: napovedovali so nekaj zloveščega ♪
  14.      zlovólja  -e ž (ọ̄) knjiž. slaba volja, nerazpoloženje: premagati zlovoljo; na njihovih obrazih je bilo videti zlovoljo / razpust društva bi povzročil zlovoljo ljudi nejevoljo, jezo ♪
  15.      zlovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je slabe volje, nerazpoložen: ves večer je bil molčeč in zlovoljen; bolezen ga je delala zlovoljnega; iz mesta se je vrnil zlovoljen / bil je zlovoljen zaradi navzočnosti tujca nejevoljen, jezen / zlovoljen obraz, pogled zlovóljno prisl.: zlovoljno mu je segel v besedo ♪
  16.      zlovóljnost  -i ž (ọ́) knjiž. slaba volja, nerazpoloženost: polastila se ga je zlovoljnost / napadi zlovoljnosti nejevolje, jeze ♪
  17.      zlovrážen  -žna -o prid. (ā) zastar. sovražen: zlovražni pogledi / zlovražna sreča ♪
  18.      zlóžba  -e ž (ọ̑) star. združitev zemljišč vseh posestnikov na določenem področju v enoten kompleks; komasacija: nasilna zložba / zložba zemljišč ♪
  19.      zlóžek  -žka m (ọ̑) knjiž. kar je zloženo, sestavljeno iz več kosov, predmetov: zložek se je podrl; hiša je podobna zložku večje in manjše kocke ◊ adm. stenografski znak za dva ali več soglasnikov brez vmesnega samoglasnika ♪
  20.      zložêljen  -jna -o prid. (é ē) ki drugemu privošči zlo, slabo: zloželjen človek / zloželjen nasmeh ♪
  21.      zlóžen 1 -žna -o prid., zlóžnejši (ọ́ ọ̄) 1. položen: vzpenjati se po zložnem bregu; zložna pot, steza / zložno gorovje s položnimi pobočji / zložne stopnice / zložen ovinek reke neoster, rahel 2. zmerno hiter: zložen sprehod; prijetna zložna hoja / stopal je z zložnimi koraki / zložen razvoj 3. star. udoben, prijeten: zložen naslanjač; zložna kočija / njegova mladost je bila srečna in zložna brez težav ● knjiž. za zložne goste hiša ni primerna udobja vajene, zahtevne; knjiž. zložni turisti so počakali na vzpenjačo neprizadevni, lagodni; redko zložna postelja zložljiva; redko izbrati zložno pot do česa nenaporen način za dosego česa zlóžno prisl.: steza se zložno spušča v dolino; popoldne so vozili zložneje ♪
  22.      zlóžen 2 -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. nar. miroljuben: bil je zložen in mil človek 2. zastar. složen: bili so zložni in so se zmeraj ozirali drug na drugega ♪
  23.      zlóžen 3 -žna -o prid. (ọ̄) lingv. ki ima zlogotvorni glas: zložna osnova / zložni r zlogotvorni r zlóžno prisl.: izgovarjati zvočnik zložno ♪
  24.      zložênka  -e ž (é) 1. kar je iz česa zloženo: dati na rano zloženko iz gaze // knjiž. jed, sestavljena iz več jedi: skuhati zloženko / krompirjeva, zelenjavna zloženka 2. lingv. beseda, narejena z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom: tvoriti zloženke; domača, tuja zloženka; samostalniška zloženka; sestavljenke in zloženke ● knjiž. kupiti otroku zloženko zgibanko ♪
  25.      zložênost  -i ž (é) lastnost, značilnost zloženega: zloženost opeke, perila / zloženost stavka ● knjiž., redko razmišljati o človeški zloženosti zapletenosti, kompliciranosti ♪

   91.648 91.673 91.698 91.723 91.748 91.773 91.798 91.823 91.848 91.873  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA