Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (91.573-91.597)


  1.      zélnat 2 -a -o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na zelje: zelnati listi; zelnata glava / zelnata solata 2. bot., v zvezah: zelnata rastlina rastlina z neolesenelim steblom; zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli ♪
  2.      zeló  prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko mero dejanja ali stanja: zelo se bati česa; rana zelo krvavi; zelo se potruditi; sonce zelo pripeka; zelo se zanima za šport; bilo ji je zelo dolgčas; knjiga mi je bila zelo všeč; ali naj takoj pride? Tako zelo pa se ne mudi; nismo pričakovali, da se bo tako zelo razjezil; ekspr. zelo zelo se je spremenila / redko zeblo jo je, toda ne zelo ne preveč, ne prehudo / kot vljudnostna fraza: zelo me veseli, da sva se spoznala; zelo mi je žal, a ne gre 2. izraža visoko stopnjo: zelo bogat kmet; zelo bolan; zelo dober, zanesljiv prijatelj; pihal je zelo hladen veter; opravljati zelo naporno delo; zelo ugodna cena / do cilja imajo še zelo daleč; zelo zgodaj morajo vstajati; zelo zavzeto poslušati; takih primerov je zelo veliko ♪
  3.      zelót  -a m (ọ̑) 1. pri starih Judih pripadnik farizejske stranke, ki se iz verskih razlogov bori proti Rimljanom: upor zelotov 2. knjiž. kdor je strastno, nestrpno zavzet za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnež, zagrizenec: politični, verski zeloti ♪
  4.      zelótstvo  -a s (ọ̑) knjiž. strastna, nestrpna zavzetost za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnost, zagrizenost: boj zoper zelotstvo in farizejstvo ♪
  5.      zêmeljn  -a -o [mǝl] prid. (ȇ) redko zemeljski: zemeljna razpoka ♪
  6.      zêmeljskost  tudi zémeljskost -i [mǝl] ž (ē; ẹ̑) lastnost, značilnost zemeljskega: zavedati se svoje zemeljskosti / preskok iz sanj v zemeljskost zemeljsko stvarnost ♪
  7.      zêmlja  -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi zémljo (é) 1. tretji soncu najbližji planet osončja: oddaljenost lune od zemlje; nastanek življenja na zemlji; satelitski posnetek zemlje; star kot zemlja zelo star / vznes. mati zemlja / v astronomiji Zemlja kroži okoli Sonca 2. površina tega planeta: letalo se je strmo oddaljevalo od zemlje; satelit je zgorel, še preden je priletel na zemljo; speljati vod pod zemljo / na obzorju se stikata nebo in zemlja / tu se zemlja dviga, tam pa pogreza // površina tega planeta kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: sneg je zametel zemljo in drevje; skloniti se k zemlji; pasti na zemljo; ležati na zemlji; plaziti se, valjati se po zemlji; gola, poraščena zemlja; pas zemlje sega globoko v morje 3. trdna plast pod površino tega planeta: izkopati bunker v zemljo; stroj vrta globoko v zemljo; klet je cela v zemlji; nekatere živali živijo v zemlji, druge na njeni površini 4. zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje in organskih snovi, ki tvori to plast: izpuljene pese se je držala zemlja; nasuta zemlja se je počasi posedala; voda izpodjeda, odnaša zemljo; odpeljati izkopano zemljo; črna, ilovnata, peščena zemlja; vrtna zemlja; tla v koči so iz steptane zemlje; zemlja je lepljiva, mokra, da se prijemlje motike; pesek in zemlja / bolj debela zemlja se je nabrala le v kotanjah plast zemlje; fosforja skoraj v vseh zemljah primanjkuje vrstah zemlje / ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja // vrhnja plast te zmesi, ki omogoča uspevanje rastlin: zemlja se sčasoma izčrpa; gnojiti, kopati, preorati zemljo; obdelovati zemljo; korenine segajo globoko v zemljo; zakopati gomolje v zemljo; rahla, zbita zemlja; rodovitna zemlja / kolesa so se ugrezala globoko v zemljo; zemlja je suha, da poka; pren. njegova misel je padla v rodovitno zemljo 5. del površine tega planeta kot gospodarska dobrina: imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo; navezanost na zemljo / obdelovalna zemlja in pašniki; orna zemlja / ljudje zapuščajo zemljo opuščajo obdelovanje zemlje; živeti od zemlje preživljati se s poljedelstvom, kmetijstvom 6. knjiž. kopno: po dolgi plovbi so srečni stopili na zemljo / Nova zemlja 7. ta planet kot človekov življenjski prostor: prizadevati se za mir na zemlji / nič dobrega ni užil na zemlji / v krščanstvu prišel je čas, ko je moral zapustiti zemljo umreti 8. publ. dežela, država: obiskovati tuje zemlje; vojska je zasedala zemljo za zemljo ● ekspr. ni vreden, da ga zemlja nosi slab, ničvreden je; knjiž. noč je prekrila zemljo znočilo se je; ekspr. nesrečen je, odkar zemljo tlači odkar živi; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način; ekspr. stopiti z oblakov na zemljo postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. že dolgo je, leži pod zemljo je mrtev (in pokopan); ekspr. več let je vihtel kramp globoko pod zemljo je bil rudar; ekspr. spraviti koga pod zemljo, v zemljo povzročiti njegovo smrt; pokopati ga; ekspr. trdno stati na zemlji biti zelo stvaren; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev; ekspr. izravnati kaj z zemljo popolnoma uničiti, odstraniti; ekspr. še mlad je zapustil domačo zemljo domovino; star. podedoval je pol zemlje pol posestva; knjiž., ekspr. izbrisati kaj z lica, obličja zemlje porušiti, uničiti; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. narediti komu pekel na zemlji povzročiti mu veliko trpljenje, bolečine; ekspr. imeti raj na zemlji dobro, srečno živeti; ekspr. klel je, da se je zemlja tresla zelo; ekspr. sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl zelo; ekspr. izginil je, kot bi ga zemlja požrla, kot bi se v zemljo udrl nenadoma, nepričakovano; ekspr. biti česa potreben kot suha zemlja dežja zelo potrebovati kaj ◊ agr. lahka, težka zemlja; kem. redke zemlje oksidi lantana in njemu sorodnih elementov; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku ♪
  8.      zemlják  -a m (á) 1. jur., nekdaj lastnik celega grunta: zemljak in polzemljak 2. nar. velik kmet: miselnost bogatih zemljakov ● knjiž. ugotovil je, da sem njegov zemljak rojak; knjiž. bogovi so sestopili z Olimpa med navadne zemljake ljudi, zemljane ♪
  9.      zemljàn  in zemlján -ána m (ȁ á; ȃ) 1. prebivalec zemlje: zemljani so zaskrbljeni za svojo prihodnost; zemljani in marsovci 2. ekspr. človek: končno je našel zemljana, ki razume njegove težave ♪
  10.      zemljánček  -čka m (ȃ) manjšalnica od zemljan: število zemljančkov narašča / naš zemljanček spet joka otrok ♪
  11.      zemljánka  -e ž (ȃ) 1. v zemljo izkopan prostor za prebivanje: izkopati zemljanko; vojaki so se iz zemljank preselili v vas; vhod v zemljanko 2. ženska oblika od zemljan: zemljani in zemljanke / poročen je z navadno zemljanko ♪
  12.      zêmljast  -a -o prid. (é) 1. podoben zemlji: zemljast planet 2. ki je iz zemlje, prsti: dvorišče je obdajal zemljast zid ♪
  13.      zemljàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima veliko zemlje, prsti: pokrajina je prehajala v zemljata polja 2. nar. zahodno lončen: zemljata skleda ♪
  14.      zemlje...  ali zêmlje... prvi del zloženk (é) nanašajoč se na zemljo: zemljedelje, zemljelastniški, zemljemerec ♪
  15.      zemljedélec  -lca m (ẹ̑) knjiž. poljedelec, kmet: prebivalci teh krajev so večinoma zemljedelci ♪
  16.      zemljedélstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. poljedelstvo, kmetijstvo: vaščani se preživljajo z zemljedelstvom ♪
  17.      zemljekòp  -ópa m (ȍ ọ́) zastar. kopač: pri gradnji utrdbe je delalo veliko zemljekopov ♪
  18.      zemljekróg  -a m (ọ̑) knjiž., redko zemlja, (vesoljni) svet: sonce obžarja zemljekrog ♪
  19.      zemljeláčen  -čna -o prid. (á ȃ) knjiž. ki hlepi po zemlji: zemljelačen vladar ♪
  20.      zemljemérec  -rca m (ẹ̑) knjiž. geometer, geodet: zemljemerci so premerili gozd ♪
  21.      zemljemérstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. geodezija: metode v zemljemerstvu ♪
  22.      zemljén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz zemlje, prsti: zemljen nasip 2. nar. zahodno lončen: zemljena skleda ♪
  23.      zemljeslóvec  -vca m (ọ̑) star. geolog: v raziskovalni odpravi je bil tudi zemljeslovec ♪
  24.      zemljeslóvje  -a s (ọ̑) star. geologija: osnovni pojmi zemljeslovja ♪
  25.      zémskost  -i ž (ẹ̑) knjiž. zemeljskost: zemskost življenja ♪

   91.448 91.473 91.498 91.523 91.548 91.573 91.598 91.623 91.648 91.673  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA