Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (91.548-91.572)



  1.      zelenjáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na zelenjavo: zelenjavna semena / zelenjavni sok; rad ima zelenjavne jedi; zelenjavna juha / zelenjavni trg; zelenjavni vrt; zelenjavna trgovina
  2.      zelênje  -a s (é) 1. zeleno rastlinje: nizka vratca prekriva zelenje; zasaditi prostor okrog bloka z zelenjem; bujno tropsko zelenje / hiša je skrita v zelenju; pot se vije med zelenjem 2. zeleni deli rastlin, zlasti listi, vršički: drevesa so že brez zelenja; nabirati, smukati zelenje za koze; okrasiti sobo z zelenjem / zelenje peteršilja, zelene 3. površina, porasla z (zelenim) rastlinjem: hodili so po samem zelenju / mestno zelenje zelene površine v naselju in ob njem ● temno zelenje gozdov zelenina, zelenost
  3.      zelénka  -e ž (ẹ́) star. steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno 1 l: postavil je na mizo zelenko in kozarce / zelenka žganja, vina
  4.      zelênka  in zelénka -e ž (é; ẹ̄) 1. ekspr. mlada, neizkušena ženska: imajo jo še za zelenko 2. bot. užitna goba s klobukom rumeno rjavkaste ali olivno zelene barve, Tricholoma flavovirens: nabirati jurčke, lisičke in zelenke
  5.      zelénkast  in zelênkast -a -o prid. (ẹ̑; ) ki ni popolnoma zelen: zelenkaste oči; zelenkasta svetloba; zelenkasto jezero / zelenkasta barva ♦ bot. zelenkasta strniščnica užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku, Stropharia aeruginosa zelénkasto in zelênkasto prisl.: zelenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj zelenkasto modro ali zelenkastomodro morje
  6.      zelénkljat  in zelênkljat -a -o prid. (ẹ̑; ) redko zelenkast: zelenkljato jabolko / zelenkljata barva
  7.      zelénko  in zelênko -a m (ẹ̄; ) star. konj sive barve; serec: jahati zelenka
  8.      zeleno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na zelen: zelenokljunec, zelenolisten, zelenook
  9.      zeleno... 2 prvi del zloženk, kakor zelenomoder, zelenorjav, zelenosiv ipd., gl. zelen
  10.      zelenôba  -e ž (ó) slabš. mlad, neizkušen človek: kaj pa hoče tu, ta zelenoba
  11.      zelenokljún  -a -o prid. ( ū) ekspr. mlad, neizkušen: preveč si še zelenokljun, da bi nam ukazoval
  12.      zelenokljúnec  -nca m () ekspr. mlad, neizkušen človek: takle zelenokljunec me pa že ne bo učil
  13.      zelenonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima zelene noge: zelenonoga ptica ♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula
  14.      zelenoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima zelene oči: zelenooko dekle
  15.      zelênost  -i ž (é) lastnost zelenega, zelena barva: zelenost listov ● ekspr. tega je kriva njihova zelenost mladost, neizkušenost
  16.      zéljar  -ja m (ẹ̑) kdor prideluje ali prodaja zelje: zeljarji iz ljubljanske okolice
  17.      zéljarka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki prideluje ali prodaja zelje: zeljarji in zeljarke
  18.      zéljarstvo  -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in pridelovanjem zelja: upad zeljarstva
  19.      zéljce  -a s (ẹ́) 1. ekspr. manjšalnica od zelje: jesti zeljce 2. nar. zelišče: nabirati zeljca
  20.      zéljček  -čka m (ẹ́) ekspr. manjšalnica od zelje: vsega ima dovolj, krompirčka in zeljčka
  21.      zélje  -a s (ẹ́) kulturna rastlina s tesno prilegajočimi se, gladkimi listi: okopavati, posekati, saditi zelje; dve glavi zelja / zelje dela glave, gre v glave med rastjo se oblikuje v glave / kisati zelje; ribati, tlačiti zelje / dušeno, sveže zelje; kislo zelje s kranjsko klobaso / belo s svetlo zelenimi, rdeče zelje z vijoličastimi listi; poljud. kitajsko zelje kapusnica z rumenkastimi, nagubanimi listi, združenimi v valjasto glavo, strok. kitajski kapusšalj. hoditi komu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; nar. presno zelje redkejša jed iz zelja in krompirjagastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; sladko zelje kuhano sveže zelje; musaka iz kislega zelja
  22.      zéljen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zelje: zeljni kocen; zeljni listi; zeljna glava / zeljna kad / zeljna juha, solata
  23.      zéljev  -a -o prid. (ẹ́) zeljen: zeljev kocen / zeljeva kad
  24.      zéljnat  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zelje: zeljnata glava / zeljnata solata
  25.      zélnat 1 -a -o [n] prid. (ẹ̑) poln zeli: zelnata njiva

   91.423 91.448 91.473 91.498 91.523 91.548 91.573 91.598 91.623 91.648  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA