Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (9.151-9.175)



  1.      déti  dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑) star. izraziti z besedami; reči, dejati1: jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati2
  2.      déti  dénem dov., dêni deníte (ẹ́) napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok! ● knjiž. ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo na primer, recimo; knjiž. denimo, da je tako mislimo si, recimo; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede
  3.      detìč  -íča tudi détič -a m ( í; ẹ̄) 1. zastar. deček, fantek: kipci zlatih detičev stojijo na ličnih podstavkih 2. nar. vzhodno (obrtniški) pomočnik: zidarski detič
  4.      detínji  -a -e prid. () pesn. otroški: detinje igre; detinja srca
  5.      detínski  -a -o prid. () knjiž. otroški: čisto detinski je še; detinska doba; obujal je spomine na detinska leta / detinska bolezen, nebogljenost
  6.      detínstvo  -a s () knjiž. otroška doba, otroštvo: že iz detinstva sta dobra prijatelja ♦ ped. doba otrokovega razvoja od konca prvega leta starosti do vstopa v šolo; zgodnje otroštvo
  7.      detomorílka  -e [k] ž () mati, ki umori svojega otroka ob rojstvu ali neposredno po njem: detomorilko so obsodili na strogi zapor
  8.      detonácija  -e ž (á) pok pri eksploziji brizantnega razstreliva: zadonela je detonacija; oglušujoča, silovita, zamolkla detonacija; odmevi detonacij // eksplozija brizantnega razstreliva: detonacija je odnesla del zidu ♦ avt. eksplozivni vžig zmesi goriva in zraka v bencinskem motorju
  9.      detonacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na detonacijo: detonacijski dušilnik / detonacijski učinek; detonacijski val
  10.      detonírati  -am dov. in nedov. () eksplodirati ob zelo hitrem širjenju sežiga v eksplozivu: razstrelivo detonira / preh. detonirati dinamit povzročiti, da detonira
  11.      detrítus  -a m () biol. drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni, drobir: voda je bogata planktona in detritusa
  12.      detronizácija  -e ž (á) knjiž. odstranitev, pregon s prestola: njegovo vladanje se je končalo z detronizacijo // ekspr. odvzem vzvišenosti, veljave, moči: detronizacija diktatorjeve osebnosti
  13.      detronizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. odstraniti, pregnati s prestola: detronizirati kralja // ekspr. odvzeti vzvišenost, veljavo, moč: pesnik je detroniziral vse bogove; detronizirati razne namišljene veličine
  14.      déus ex máchina  déusa ex máchina [-eksmah-] m, tudi neskl. (ẹ̑-) lit., v starogrškem gledališču božanstvo, ki nepričakovano razreši dramski zaplet: deus ex machina v Evripidovih tragedijah; pojavil se je kot deus ex machina; pren. smrt junakovega nasprotnika je v romanu nekoliko preočiten deus ex machina
  15.      devalorizácija  -e ž (á) fin. devalvacija: zakon o devalorizaciji; pren. devalorizacija človekovega dela
  16.      devalorizírati  -am dov. in nedov. () fin. devalvirati: devalorizirati denar; pren. nenačrtni posegi v naravo so devalorizirali dragocene predele pokrajine
  17.      devalutácija  -e ž (á) fin. odprava vezanosti valute na vrednost zlata ali na druge valute: izvesti devalutacijo
  18.      devalvácija  -e ž (á) fin. znižanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute, razvrednotenje: devalvacija valute; posledice devalvacije funta
  19.      devalvírati  -am dov. in nedov. () fin. izvesti devalvacijo, razvrednotiti: devalvirati denar
  20.      devastácija  -e ž (á) knjiž. opustošenje, razdejanje: devastacija gozdov
  21.      devastírati  -am dov. in nedov. () knjiž. opustošiti, razdejati: devastirati naselje, pokrajino devastíran -a -o: devastirana gozdna parcela
  22.      dévati  -am in -ljem nedov., tudi devála (ẹ́) star. delati, da prihaja kaj na določeno mesto; dajati: ves večer je deval roko pred usta; gostje so si kar sami devali na krožnike / prišel je, ko je ravno otroka devala spat / pog. devati stroj narazen razstavljati ga (na dele) ● devati prašiča iz kože odstranjevati zaklanemu prašiču kožo; pog. vse je v nič deval omalovaževal, podcenjeval; pog. otroke v red devati skrbeti zanje; pog. za hude dni devati na stran hraniti, varčevati
  23.      dévcija  -e ž (ẹ̄) bot. okrasni grm z jajčasto suličastimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v grozdih, Deutzia crenata
  24.      deverbatíven  -vna -o prid. () lingv. izpeljan iz glagola; izglagolski, glagolski: deverbativni samostalnik
  25.      devétdeseti  -a -o štev. (ẹ̑) ki v zapovrstju ustreza številu devetdeset: starček v devetdesetem letu ∙ knjiž. v devetdesetih [90.] letih preteklega stoletja od 1890 do 1900

   9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA