Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (91.398-91.422)



  1.      zaznamoválec  -lca [c] m () kdor kaj zaznamuje: zaznamovalci so naredili markacije; zaznamovalec dreves
  2.      zaznamovánec  -nca m (á) ekspr. kdor je zaznamovan, ima posledice zaradi česa: biti, postati zaznamovanec; nesrečneži, obupanci in zaznamovanci
  3.      zaznamovánje  -a s () glagolnik od zaznamovati: zaznamovanje prehoda, roba vozišča; zaznamovanje ovc; trak za zaznamovanje strani v knjigi / zaznamovanje naglasa / zaznamovanje človeka za vse življenje
  4.      zaznamovánost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost zaznamovanega: slaba zaznamovanost poti / stilna zaznamovanost besed 2. ekspr. dejstvo, da je kdo zaznamovan, ima posledice zaradi česa: težko prenašati zaznamovanost; dedna, socialna zaznamovanost; zaznamovanost s smrtjo
  5.      zaznánje  -a s () knjiž. glagolnik od zaznati; zaznava: zaznanje glasov / čutno zaznanje / od zaznanja nevarnosti do odločitve o ravnanju mine nekaj časa / ob zaznanju dneva je odpotoval ● zastar. v hribih je bilo za zaznanje snega (zelo) malo
  6.      zaznáten  -tna -o prid. (á ā) star. zaznaven: dolgo zaznaten vonj / v taki globini vpliv sonca ni več zaznaten; to je edina zaznatna sprememba zaznátno prisl.: komaj zaznatno se je nasmehnila
  7.      zaznáva  -e ž () 1. glagolnik od zaznati: zaznava besed, govora; zaznava časa, prostora, razdalje, temperature; sposobnost zaznave / zaznava sprememb 2. nav. mn. kar nastane v zavesti kot posledica čutnega dojemanja sveta: obnovitev zaznav v domišljiji; jasne zaznave; zaznave in predstave / čutne, slušne, vidne zaznave
  8.      zaznávanje  -a s () glagolnik od zaznavati: zaznavanje barv, besed, govora; zaznavanje svetlobe, toplote; sposobnost zaznavanja / čutno, slušno zaznavanje / zaznavanje bližine koga; zaznavanje nevarnosti
  9.      zaznáven  -vna -o prid. (á ā) 1. nanašajoč se na zaznavanje, zaznavo: meje zaznavne sposobnosti / zaznavni predmet predmet zaznavanjaanat. zaznavna območja območja v možganski skorji, kamor prihajajo vzburjenja iz čutil; psih. zaznavna konstanca pojav, da človek zaznava barve, oblike, velikost vedno enake, stalne, ne glede na njihovo objektivno menjavanje 2. ki se da zaznati: komaj zaznaven smehljaj; pritisk je vedno bolj zaznaven / čutno zaznaven svet; zvočno zaznavna stran česa / težko zaznavne povezave ugotovljive 3. publ. precej velik, precejšen: zaznavni uspehi; zaznavne razlike v pogledih; neurje je povzročilo zaznavno škodo zaznávno prisl.: ob rahlem dihanju se ji komaj zaznavno dvigajo prsi; sam.: razlika med zaznavnim in namišljenim
  10.      zaznávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost zaznavnega: zaznavnost dihanja / čutna zaznavnost pojavov
  11.      zazóbek  -bka m (ọ̑) nazaj obrnjen zob na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje: narediti zazobke; puščica z velikimi zazobki; zazobek cepina ♦ teh. v kovino zasekani zobje, ki preprečujejo vrtenje nasajenega predmeta
  12.      zazŕtost  -i ž () knjiž. zagledanost: zazrtost človeka v določen cilj / zazrtost v preteklost, spomine / zazrtost vase // veliko navdušenje, zanos, prevzetost: onemeti od zazrtosti; romantična zazrtost
  13.      zaželênost  tudi zaželjênost -i ž (é) lastnost, značilnost zaželenega: zaželenost dejanja; zaželenost in koristnost razprave
  14.      zbádanje  -a s () glagolnik od zbadati: zbadanje trnja / zbadanje z iglo, nožem / čutiti zbadanje pri dihanju; zbadanje v prsih / prenašati zbadanje prijateljev; dobrodušno, pikro zbadanje
  15.      zbadljáj  -a m () zbodljaj: zbadljaj s šivanko / ni se menil za očitke in zbadljaje
  16.      zbéganec  -nca m (ẹ̑) zbegan človek: tolažiti zbeganca
  17.      zbéganost  -i ž (ẹ̑) stanje zbeganega človeka: loteva se ga zbeganost; novica je povzročila zbeganost; v zbeganosti se je izdal; zbeganost otrok
  18.      zbesnélec  -lca [c] m (ẹ̑) ekspr. zbesnel človek: miriti zbesnelca; vpila sta kot zbesnelca
  19.      zbesnélost  -i ž (ẹ́) stanje zbesnelega: v zbesnelosti ne ve, kaj dela
  20.      zbledélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zbledelega: zbledelost blaga / knjiž. časovna zbledelost zgodbe
  21.      zblóda  -e ž (ọ̑) knjiž. 1. zmedenost, zmota: njegova zbloda izvira iz neprimernega čtiva / fant je v veliki zblodi / čustvene, duhovne zblode / tvoje ravnanje je zbloda zabloda 2. mešanica, zmes: njegov jezik je zbloda različnih jezikov
  22.      zblója  -e ž (ọ̑) knjiž., redko zmeda, zmešnjava: vsa ta zbloja prihaja tudi k nam / zbloja duha
  23.      zblójenost  -i ž (ọ́) knjiž. zmedenost, zmešanost: v zblojenosti ni vedel, kaj dela / spolna zblojenost
  24.      zbodljáj  -a m () 1. vbod s koničastim predmetom: zbodljaj z iglo, nožem 2. kratka, ostra bolečina: čutiti zbodljaje v prsih; skeleč zbodljaj med rebri 3. ekspr. zbadljiva beseda, pripomba: na zbodljaj je odgovoril s smehom; težko prenaša zbodljaje tovarišev
  25.      zbog  predl., star., z rodilnikom zaradi: vinogradi so propadli zbog trtne uši / iti v mesto zbog nakupov

   91.273 91.298 91.323 91.348 91.373 91.398 91.423 91.448 91.473 91.498  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA