Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (91.223-91.247)
- zastraševálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za zastraševanje: zastraševalna akcija / zastraševalen vpliv ♪
- zastraševánje -a s (ȃ) glagolnik od zastraševati: zastraševanje ljudi; zastraševanje in maščevanje / zastraševanje držav / politika zastraševanja ♪
- zastráženost -i ž (ȃ) stanje zastraženega: kljub največji zastraženosti je zbežal; zastraženost prehodov ♪
- zastrél -a m (ẹ̑) redko strel, pri katerem krogla ostane v telesu: povzročiti rano z zastrelom ♪
- zastrélek -lka m (ẹ̑) krogla, ki ostane v telesu: z operacijo odstraniti zastrelek ♪
- zastrélen -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi zastrelna rana rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu ♪
- zastrmênost -i ž (é) stanje zastrmenega: zastrmenost je izginila ♪
- zastŕtje -a s (ȓ) glagolnik od zastreti: zastrtje okna / zastrtje gozdne podrasti ♪
- zastŕtost -i ž (ȓ) knjiž. 1. stanje zastrtega: zastrtost luči / zastrtost oči 2. ekspr. prikritost, nejasnost: zastrtost temeljne ideje ♪
- zastrúg -a m (ȗ) alp. vdolbina, vzboklina, ki jo naredi veter z odnašanjem, odlaganjem snega: sever je oblikoval zastruge; dolg, globok zastrug ♪
- zastrúpljanje -a s (ú) glagolnik od zastrupljati: zastrupljanje s hrano / zastrupljanje vode, zraka ♪
- zastrupljênje -a s (é) glagolnik od zastrupiti: zastrupljenje z gobami / zastrupljenje krvi ♪
- zastrupljênost -i ž (é) stanje zastrupljenega: zastrupljenost vojakov je očitna / zastrupljenost rek; zastrupljenost ozračja / ekspr. zastrupljenost človeških odnosov ♪
- zastrupljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor zastruplja: kaznovati zastrupljevalca / zastrupljevalec vodnjakov / ekspr. zastrupljevalec javnosti / ekspr. jedrska elektrarna je nevaren zastrupljevalec okolja onesnaževalec ♪
- zastrupljeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zastrupljevalec: priznala je, da je zastrupljevalka ♪
- zastrupljevánje -a s (ȃ) zastrupljanje: zastrupljevanje rib ♪
- zasúk -a m (ȗ) glagolnik od zasukati: zasuk niti, vrvi / po zasuku je treba ključ izvleči / zasuki pri plesu obrati / zasuk razpoloženja, zgodbe ♦ fiz. premik telesa za določen kot pri vrtenju okoli nepremične osi ♪
- zasúkanje tudi zasukánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od zasukati: zasukanje vrvi ♪
- zasukljáj stil. zasúkljaj -a m (ȃ; ȗ) redko zasuk: prvi plesni zasukljaji / zasukljaj v pripovedi ♪
- zasún -a m (ȗ) teh. naprava za zapiranje cevovodov, pri kateri se navadno plošča pomika pravokotno na os cevi: zapreti zasun; zasun za plin; pipe in zasuni ● knjiž. zasun na hlevskih vratih zapah ♪
- zasúnek -nka m (ȗ) teh. zasun: odpreti zasunek; dimni zasunek / zapreti cev z zasunkom ● knjiž. zasunek na vratih zapah ♪
- zasútje -a s (ȗ) 1. glagolnik od zasuti: zasutje jame 2. material, s katerim je kaj zasuto: rešiti ponesrečenca izpod zasutja ♪
- zasúžnjenec -nca m (ȗ) kdor je zasužnjen: zasužnjenci in osvobojenci ♪
- zasúžnjenje -a s (ȗ) glagolnik od zasužnjiti: boriti se proti zasužnjenju / gospodarsko zasužnjenje ♪
- zasúžnjenost -i ž (ȗ) 1. stanje zasužnjenega človeka: težko prenašati zasužnjenost 2. ekspr. podrejenost, odvisnost: ekonomska zasužnjenost; zasužnjenost naroda ♪
91.098 91.123 91.148 91.173 91.198 91.223 91.248 91.273 91.298 91.323