Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (91.048-91.072)
- zapŕva prisl. (ȓ) zastar. sprva: dejanje ga je tako prevzelo, da zaprva ni vedel, kaj storiti ♪
- zapúščanje -a s (ú) glagolnik od zapuščati: zapuščanje vasi / zapuščanje naturalizma v oblikovanju ♪
- zapuščênček -čka m (é) nav. ekspr. manjšalnica od zapuščenec: skrbeti za zapuščenčke ♪
- zapuščênec -nca m (é) ekspr. zapuščen človek: obiskovati zapuščence ♪
- zapuščênka -e ž (é) ekspr. zapuščena ženska: bila je zapuščenka med tujci ♪
- zapuščênost -i ž (é) 1. stanje zapuščenega: sprijazniti se z zapuščenostjo od vseh / zapuščenost nekdaj negovanih parkov neurejenost, zanemarjenost 2. ekspr. praznost, nenaseljenost: hiša se je zaradi zapuščenosti začela podirati / zapuščenost polj jeseni 3. ekspr. osamljenost, samota: tolažiti koga v zapuščenosti; občutek zapuščenosti ♪
- zár -a m (ȃ) v muslimanskem okolju dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank z ogrinjalom za glavo: dekle, zavito v zar ♪
- zára -e ž (ȃ) nav. mn., nar. koroško ozara: obračati konje na zarah; popasene zare ♪
- zaračunávanje -a s (ȃ) glagolnik od zaračunavati: zaračunavanje potnih stroškov; zaračunavanje po ceniku / zaračunavanje obresti ♪
- zaràd in zarad predl. (ȁ) zastar., z rodilnikom zaradi: tega kraja se je rad spominjal zarad gostoljubnosti ljudi / ustavili so se zarad počitka ♪
- zarána prisl. (ā) knjiž. zgodaj zjutraj: zarana odpotovati, vstati; danes se je zbudila že zarana; jutri zarana bo že na cilju / delajo od zarana do pozne noči // zgodaj sploh: pozimi je že zarana tema ♪
- zaráno prisl. (ā) star. zgodaj zjutraj: zarano gnati živino na pašo; zarano iti kosit ♪
- zarásel -sla -o tudi zarástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) prekrit, zapolnjen z rastlinami: zarasel grob; zarasle poti / z gozdovi zarasla pobočja / z bršljanom zarasla uta obrasla / očistiti zarasel akvarij prepoln rastlin / v obraz je bil ves zarasel v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobrit ♦ les. zarasla grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; prim. zarasti ♪
- zaráslost -i ž (á) lastnost, značilnost zaraslega: zaraslost posek / zaraslost brade ♪
- zarást -i in -í ž (ȃ) gozd. razmerje med dejansko in normalno količino lesa na določeni površini gozda pri določeni starosti ali debelini ♪
- zarástek -tka m (ȃ) zarastlina: zarastki na veji ♪
- zaráščanje -a s (á) glagolnik od zaraščati: zaraščanje golih kamnitih tal / zaraščanje rane ♪
- zaráščenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost zaraščenega: gosta zaraščenost rečnih bregov / ekspr. zaraščenost obraza ♪
- zardélost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zardelega: zardelost deklet / zardelost obraza ♪
- zardévanje -a s (ẹ́) glagolnik od zardevati: poslušati kaj brez zardevanja; zardevanje od sramu; zardevanje in prebledevanje ♪
- zaréčje -a s (ẹ̑) knjiž. svet za reko: vas je ležala v zarečju Save ♪
- zaréja -e ž (ẹ̑) star. zareditev, zaploditev: zareja plemenske živine / zareja mrčesa v stanovanju ♪
- zarèk -éka m (ȅ ẹ́) 1. po ljudskem verovanju besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareče: izgovoriti zarek // urok: preklicati zarek 2. glagolnik od zareči: zarek bolezni / zareki zaradi prehitrega govorjenja ♪
- zarés prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj je, se dogaja v stvarnosti in ni le navidezno: ni mogel videti, če so na odru zares jedli; ni zares pela, le usta je odpirala; ne dela se, zares spi; pazite, zdaj bo zares ustrelil // izraža skladnost trditve z resničnostjo: nisi se zmotila, zares je bila ona; poplava je zares uničila dolino, kot je pisalo; prav imate, zares je zamudil / če misliš, da je zares tako, zakaj čakaš 2. ekspr. zavzeto, odgovorno: vsake stvari se loti zares; učiti se bo treba bolj zares / zdaj bo šlo zares se bo zahtevala večja zavzetost, odgovornost; teh opozoril nihče ne jemlje zares jih ne upošteva; njihovo ponudbo je vzela zares ∙ ekspr. to je mislila na smrt zares zelo resno; norčevali so se iz njega, a tega ni vzel zares jim ni zameril; to je naredil bolj za šalo kot zares brez resnega namena 3. ekspr. izraža podkrepitev trditve: zares je bila razburjena; tega si
zares ne bi smel privoščiti; to me zares veseli; čisto zares je slavna / zares škoda, da se je to zgodilo; nisem jaz kriv, zares ne 4. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: njegove pesmi so zares dobre; je zares velik talent / takih pomot si zares nihče ne želi; zares nikoli 5. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev: lepo je, zares; zares, bil je hraber; zares, ti ga še ne poznaš; nisem jim verjel, zares; sam.: kje se pri tem človeku začenja šala in kje njegov zares ♪
- zarésen -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki je, se dogaja in ni rezultat izmišljanja, domišljije; resničen: pravljični in zaresni svet; namišljena in zaresna bolezen; zaresna užaljenost 2. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti; pravi: rad bi zaresni telefon, ne le igračo; za delo potrebuje zaresne škarje / to je zaresna diploma, ne pa ponaredek 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami; resničen: želel si je ogledati slike zaresnih mojstrov; zaresna demokracija; bilo je bolj ljubimkanje kot zaresna ljubezen / nastopila je zaresna pomlad / to je bil zaresen boj hud; začel se je kar zaresen trening intenziven, resen 4. dejanski, resničen: zaresnega krivca za nesrečo bodo težko našli / ni slutil, kakšne bodo zaresne posledice ● ekspr. to so zaresne stvari zelo pomembne, resne; ekspr. pripovedoval jim je same zaresne zgodbe ki ne vzbujajo smeha, veselega razpoloženja
zarésno 1. prislov od zaresen: vsi so ga zaresno vzljubili; bolnik se je začel zaresno zdraviti 2. res, zares: ti si zaresno bedak; zaresno sem truden; sam.: v drami se ne dogaja nič zaresnega ♪
90.923 90.948 90.973 90.998 91.023 91.048 91.073 91.098 91.123 91.148