Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (90.773-90.797)



  1.      zakúpec  -pca m (ú) zastar. zakupnik: zakupec zemljišča
  2.      zakúpen  -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na zakup: zakupna cena / zakupna pogodba / zakupna kmetija; zakupno zemljišče / zakupna doba
  3.      zakupodajálec  -lca [c in lc] m () kdor da, daje kaj v zakup: pogodba med zakupodajalcem in zakupnikom
  4.      zakúska  -e ž () manjši obrok hrane, navadno sestavljen iz izbranih hladnih jedi, za pogostitev: zakuska je na mizi; namesto kosila so imeli samo zakusko; pogostiti z zakusko / mrzla zakuska // prireditev s takim obrokom: prirediti zakusko; priti na zakusko ● knjiž. delavci so dobili v tovarni zakusko malico
  5.      zál  -a -o prid., záljši ( ā) star. lep: zal fant; nevesta je bila zala kakor roža / v vasi je bilo nekaj prav zalih hiš lepih, mogočnihbot. zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia
  6.      zalagálec  -lca [c tudi lc] m () kdor koga ali kaj zalaga: zalagalci trga z živili
  7.      zaláganje  -a s () glagolnik od zalagati: zalaganje prebivalstva z živili / zalaganje knjig
  8.      zalàz  -áza m ( á) lov. lov, pri katerem lovec zalezuje divjad: iti na zalaz; zalaz srnjadi, na srnjad
  9.      zalázen  -zna -o prid. () 1. nanašajoč se na zalaz: zalazni lov / zalazna steza 2. zastar. zahrbten, potuhnjen: zalazen nasprotnik / zalazna bolezen
  10.      zaléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaledje: zaledni kraji; zaledne dežele; zaledna pristanišča / zaledna bolnišnica; vojaška zaledna oblast / zaledno prebivalstvo ♦ voj. zaledna enota pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in boj
  11.      zalédje  -a s (ẹ̑) 1. področje za fronto: odnesti ranjence v zaledje; vojno so preživeli v zaledju; pretrgati sovražnikovim enotam zvezo z zaledjem; zaledje in fronta / poveljnik zaledja 2. področje, navadno okoli kakega središča, ki temu središču omogoča določeno dejavnost, obstajanje: mesto z zaledjem; zveza med pristaniščem in zaledjem / gospodarsko, surovinsko, turistično zaledje 3. publ. kar sestavljajo ljudje, ki podpirajo, omogočajo dejavnost, obstajanje koga: naše zaledje so kmetje; društvo, klub nima množičnega, širokega zaledja; imeti zaledje v študentih / zahteve političnega zaledja 4. publ., navadno s prilastkom kar obstaja za čim kot njegova opora, osnova: duhovno zaledje reformacije; idejno, politično zaledje
  12.      zaléga  -e ž (ẹ̑) 1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali: čebele, mravlje hranijo svojo zalego; bolezni zalege / čebelja, trotovska zalega; ribja zalega ♦ čeb. krmiti na zalego krmiti čebele, da bi matico bolj silile k zaleganju; gnilobna zalega obolela za hudo gnilobo; odkrita v kateri so jajčeca in mlade ličinke, pokrita zalega v kateri so bube in dozorevajoče mladice; presledkasta zalega pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice 2. mladiči, zlasti manjših, nezaželenih živali: samica krmi zalego; gnezdo s kačjo, mišjo, polžjo zalego 3. nezaželene, škodljive živali, navadno v večjem številu: v okolici smetišča se je kmalu pojavila zalega; uničiti, zatreti zalego; gosenice, podgane, voluharji in druga zalega 4. slabš., navadno s prilastkom nezaželeni, škodljivi ljudje: ta zalega se hoče polastiti oblasti; izkoriščevalska, tatinska zalega / bibl. gadja zalega / kot psovka ustrelim te, zalega pasja
  13.      zaléganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od zalegati: zaleganje jajčec / satje za zaleganje
  14.      zalèk  -éka m ( ẹ́) zastar. zavih, zavihek (plašča, suknjiča): rdeče obrobljeni zaleki; zaleki pri plašču / vtakniti listek v zalek na rokavu
  15.      zalépen  -pna -o prid. (ẹ̑) ki se zalepi: zalepna stran pisma
  16.      zalépka  -e ž (ẹ̑) knjiž. ovojnica, kuverta: dati pismo v zalepko ♦ ptt letalska zalepka prepognjen in ob robovih zlepljen list papirja za naslov na zunanji in sporočilo na notranji strani
  17.      zalésje  -a s (ẹ̑) knjiž. svet za gozdom: hoditi po zalesju
  18.      zalèt  -éta m ( ẹ́) 1. hitro premikanje z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: z zaletom preskočiti potok; zalet za skok / vzel je zalet in skočil / odbiti sovražnikov zalet 2. šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; zaletišče: skrajšati zalet; skakalnica ima trd zalet / spustiti se z najvišjega zaleta 3. ekspr. polet, zagon: delati z velikim zaletom; biti poln zaleta / igralčev nastop je brez zaleta / publ. industrijski razvoj je v polnem zaletu
  19.      zaletàv  -áva -o prid. ( á) 1. ki ravna zelo hitro in premalo premišljeno: zaletav človek; ne bodi tako zaletav // ki izraža, kaže ravnanje takega človeka: zaletave besede; zaletava dejanja 2. ekspr. neenakomerno hiter, sunkovit: zaletavi koraki zaletávo prisl.: zaletavo se vesti
  20.      zaletávanje  -a s () glagolnik od zaletavati se: zaletavanje avtomobilov / zaletavanje iz ene skrajnosti v drugo
  21.      zaletávec  -vca m () ekspr. zaletav človek: imela ga je za zaletavca
  22.      zaletávost  -i ž (á) lastnost, značilnost zaletavega: zaletavost več škoduje, kot koristi; pri delu bo treba več strokovnosti in manj zaletavosti / ekspr. zaletavost hoje // zaletavo dejanje ali ravnanje: njegovih zaletavosti niso pozabili; narediti zaletavost
  23.      zalêtel  -éla [e] mẹ́) ekspr. zaletav človek: mladi zaletel ni poslušal; on je pravi zaletel
  24.      zalêtel  -éla -o [e] prid.ẹ́) knjiž. zaletav: predrznosti zaletelih mladeničev / ekspr. zaleteli koraki
  25.      zaletéla  -e ž (ẹ̑) ekspr. zaletava ženska: ona je velika zaletela

   90.648 90.673 90.698 90.723 90.748 90.773 90.798 90.823 90.848 90.873  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA