Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (90.673-90.697)


  1.      zajedávec  -vca m (ȃ) 1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma: ta zajedavec povzroča huda obolenja; uničevati zajedavce; uši, trakulje in drugi zajedavci / črevesni, kožni zajedavci; rastlinski, živalski zajedavci ♦ biol. notranji ki živi v notranjosti, zunanji zajedavec ki živi na površju gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: ta človek je pravi zajedavec; zmerjati koga z zajedavcem; lenuhi in zajedavci / družbeni zajedavci ♪
  2.      zajedávka  -e ž (ȃ) ženska oblika od zajedavec: ta rastlina je zajedavka; iztrebljati zajedavke / ta ženska je prava zajedavka ♪
  3.      zajedávstvo  -a s (ȃ) 1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo: raziskovati zajedavstvo; značilnosti zajedavstva 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega: družbeno, intelektualno zajedavstvo ♪
  4.      zajédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za jedačo: plačal je ves zajedek in zapitek ♪
  5.      zájem  -jma m (á) zastar. zakup: zajem zemljišča / dati kmetijo v zajem ♪
  6.      zajèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od zajeti: zajem vode; zajem z žlico / zajem zraka / povečati zajem vode pri izviru zajetje ♪
  7.      zajemáča  -e ž (á) zajemalka: zajeti juho z zajemačo / priliti zajemačo mleka ◊ rib. priprava z mrežo za zajemanje mladih rib ♪
  8.      zajemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) obrt. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti: deli zajemalca / rotirni zajemalec ♪
  9.      zajemálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za zajemanje: zajemalna priprava ♪
  10.      zajemálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. priprava iz vbočenega dela in daljšega ročaja za zajemanje, premeščanje jedi: z zajemalko si dati krompir, riž na krožnik; zajeti juho z zajemalko / zajemalka za juho, omako / zliti iz zajemalke / priliti zajemalko mleka // manjša zidarska posoda s krajšim ročajem za zajemanje, premeščanje tekoče, drobne snovi: zajeti apno, malto z zajemalko / zmešati si lepilo v zajemalki / zidarska zajemalka 2. teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov: zajemalka ekskavatorja; zajemalke sejalnice ◊ rib. priprava z mrežo za zajemanje mladih rib; zajemača ♪
  11.      zajemálo  -a s (á) teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov: zajemalo pri bagru ♪
  12.      zajémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od zajemati: zajemanje vode z vedrom / zajemanje iz skupne sklede / zajemanje strupenih snovi v posebne bazene / sunkovito zajemanje zraka / množično zajemanje ljudi v kako gibanje / statistično zajemanje podatkov / zajemanje dohodka podjetij z davki pridobivanje dela dohodka podjetij za svoje potrebe ali za potrebe koga drugega ♪
  13.      zajéra  -e ž (ẹ̑) les. poševno prižagana ploskev deske, elementa: čelo in zajera / prirezati desko, letev na zajero; stik na zajero // stik, spoj tako prižaganih ploskev: zajera pri okviru slike / očistiti iz zajere stari klej ♪
  14.      zajéten  -tna -o prid., zajétnejši (ẹ́ ẹ̄) ekspr. ki ima razmeroma veliko razsežnost a) glede na obseg, širino: zajeten moški; zajetno telo bika / zajeten vrat širok b) glede na prostornino: zajeten sod; zajetna košara c) glede na debelino: zajeten šop bankovcev; zajetna knjiga č) glede na premer: zajeten obseg d) glede na merljivo količino: zajeten kos mesa; zajeten kup / zajeten dnevni red obsežen; zajetna vsota denarja velika ♪
  15.      zajétje  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od zajeti: zajetje vode v dlan / zajetje mineralnih vrelcev / zajetje zraka / zajetje predšolskih otrok v vzgojno-varstvene ustanove / zajetje sovražnih vojakov 2. grad. kraj ali objekt, kjer se umetno zajezi izvir zaradi izkoriščanja: zgraditi zajetje / vodovod napajata dve zajetji; okuženo zajetje / vodno zajetje ♪
  16.      zajétnost  -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost zajetnega: bila je spretna kljub svoji zajetnosti / zajetnost posode ♪
  17.      zajéza  -e ž (ẹ̑) nar. vzhodnoštajersko jez: zgraditi na reki zajezo; voda teče čez zajezo // območje, prostor zajezenega vodnega toka: v zajezi voda upada // zajezitev: pomagati pri zajezi vode ♪
  18.      zajèzd  -ézda m (ȅ ẹ́) zajahanje: zajezd konja ● redko biti utrujen od dolgega zajezda od dolge ježe ♪
  19.      zajézen  -zna -o prid. (ẹ̑) zajezitven: zajezni nasip ♪
  20.      zájka  -e ž (ȃ) zajčja samica: zajka z mladiči; zajec in zajka ♪
  21.      zájklja  -e ž (ȃ) zajčja samica: breja zajklja; zajec in zajklja ♪
  22.      zájtra  prisl. (ȃ) 1. star. jutri zjutraj: danes nimam, zajtra dobiš 2. zastar. zjutraj: zajtra je odšel ♪
  23.      zájtrk  -a m (ā) obrok hrane, ki se jé zjutraj: pripraviti zajtrk; postreči z zajtrkom; dober, ekspr. krepek, obilen zajtrk / za zajtrk bo kruh z maslom / jesti zajtrk zajtrkovati ♦ gastr. angleški, dunajski zajtrk // uživanje tega obroka: zajtrk ni trajal dolgo / zajtrk bo ob osmih / po zajtrku so začeli z delom ♪
  24.      zajtrkoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor jé zajtrk: prvi zajtrkovalci so že sedeli za mizami ♪
  25.      zajtrkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zajtrk ali zajtrkovanje: zajtrkovalne navade / zajtrkovalna miza ♪

   90.548 90.573 90.598 90.623 90.648 90.673 90.698 90.723 90.748 90.773  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA