Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (90.298-90.322)



  1.      vzdólž  [ž] predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje vzporednosti z daljšo stranjo, osjo predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: vzdolž velike dvorane stojijo stebri; vzdolž reke rastejo topoli; klop vzdolž zidu / vzdolž meje se sliši streljanje
  2.      vzdólžen  -žna -o [ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: vzdolžni rob mize; vzdolžne oznake na cestišču / vzdolžni prerez, presek; vzdolžna os / vzdolžni padec terase; obleka ima vzdolžno zapenjanje // vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: vzdolžni rovi; prečni in vzdolžni tramovi ● knjiž., redko vzdolžna metoda proučevanja pojava metoda, pri kateri se pojav proučuje v daljši dobialp. vzdolžni klin klin s konico v isti smeri z ušesom; biol. vzdolžna delitev; fiz. vzdolžno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije; longitudinalno valovanje; med. vzdolžna lega plodu v maternici
  3.      vzdráženje  -a s (ā) glagolnik od vzdražiti: vzdraženje živca; hitrost, stopnja vzdraženja / spolno vzdraženje / prevajati vzdraženje; širjenje vzdraženja / vzdraženje otrokove domišljije
  4.      vzdráženost  -i ž (ā) stanje vzdraženega: povzročiti vzdraženost; živčna vzdraženost; vzdraženost čutil / spolna vzdraženost
  5.      vzdržánost  -i ž (á) knjiž. zadržanost: kazati vzdržanost; vzdržanost in boječnost
  6.      vzdŕžema  prisl. () izraža, da se dejanje dogaja brez prekinitev: vzdržema brati, hoditi; sneg vzdržema naletava / doma je ostala tri dni vzdržema / število obiskovalcev vzdržema raste nenehno
  7.      vzdŕžen  -žna -o prid., vzdŕžnejši () 1. ki zavestno, hote ne zadovoljuje svojih spolnih potreb: vzdržen moški; zaradi bolezni biti vzdržen / vzdržno življenje // ki zavestno, hote ne zadovoljuje kakih svojih potreb, želj sploh: ni hotel kaditi, ostal je vzdržen; pri pitju je vzdržen 2. ki se da vzdržati, prenesti: komaj še vzdržne bolečine / zmanjšati nasprotja do vzdržnih mej 3. ekspr. s katerim se (še) da soglašati, strinjati: vzdržne in nevzdržne teorije, zahteve 4. ki traja nepretrgano: šum se je ponavljal, ni bil vzdržen; vzdržno brnenje, prevažanje 5. redko vzdržljiv: vzdržen plavalec / vzdržno blago 6. knjiž. zadržan: občinstvo je bilo ob predstavi vzdržno / vzdržno vedenje vzdŕžno prisl.: govoriti o kom vzdržno; živeti vzdržno
  8.      vzdrževálec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj vzdržuje: vzdrževalci so med prazniki opravili nujna popravila; vzdrževalec strojev, vozil / vzdrževalci tradicije / vzdrževalec družine
  9.      vzdrževálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vzdrževanje: redna vzdrževalna dela / obnovitveni in vzdrževalni stroški / vzdrževalna služba ♦ agr. vzdrževalna krma krma za ohranjanje normalnih življenjskih funkcij pri odraslih živalih
  10.      vzdrževálka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od vzdrževalec: vzdrževalka družine
  11.      vzdrževánec  -nca m (á) kdor je vzdrževan: vse življenje je bil vzdrževanec / evfem. vzdrževanec bogate ženske priležnik, ljubček
  12.      vzdrževánje  -a s () glagolnik od vzdrževati: vzdrževanje parka, stanovanja je drago; skrbeti za vzdrževanje; nestrokovno, pravilno, redno vzdrževanje; stroški vzdrževanja; navodila o vzdrževanju stroja; uporaba in vzdrževanje / vzdrževanje enakomerne temperature v prostoru / vzdrževanje prometnih zvez / vzdrževanje družine
  13.      vzdrževánka  -e ž (á) ženska oblika od vzdrževanec: družbeni položaj vzdrževank / evfem. oženil se je z bivšo vzdrževanko bogatega trgovca priležnico, ljubico
  14.      vzdrževátelj  -a m () knjiž. vzdrževalec: vzdrževatelj reda in discipline / vzdrževatelj družine
  15.      vzdŕžnež  -a m () ekspr. vzdržen človek: pretiran vzdržnež; življenjske navade vzdržneža
  16.      vzdŕžnost  -i ž () stanje vzdržnega človeka: odločiti se za vzdržnost; vzroki za vzdržnost / spolna vzdržnost / vzdržnost pri jedi, pijači / redko jensko steklo ima veliko vzdržnost vzdržljivost
  17.      vzdúh  -a m () zastar. 1. zrak: vzduh je težek in soparen; vdihavati svež vzduh; vlažen vzduh / škrjanček je zletel v vzduh // ozračje, vzdušje: ustvariti demokratičen vzduh 2. duh, vonj: opojen vzduh; vzduh po ribah
  18.      vzdúšen  -šna -o prid. () zastar. 1. zračen: vzdušne plasti 2. zadušen, dušljiv: vzdušen prostor; proti večeru je postalo vzdušno / vzdušen zrak soparen, težekzool. vzdušni mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi
  19.      vzdúšje  -a s () navadno s prilastkom 1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: vzdušje je postalo napeto; prijateljsko, zaupno vzdušje; v takem vzdušju se ne da delati / delovno, ustvarjalno vzdušje / za boljše vzdušje je kupil steklenico šampanjca razpoloženje / vzdušje pesmi občutje // kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: ugodno politično vzdušje; vzdušje predvolilne kampanje / film prikazuje vzdušje časa 2. zastar. zrak: vzdušje je precej zatohlo; vlažno vzdušje
  20.      vzémek  -mka m (ẹ̑) 1. določena količina česa, navadno zdravila, ki se vzame naenkrat: določiti, povečati vzemek; vzemek zdravila 2. igr. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto
  21.      vzétek  -tka m (ẹ̑) igr. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto: dobiti vzetek; vrednost vzetka
  22.      vzétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od vzeti: vzetje zemlje jih je prizadelo / vzetje šahovske figure
  23.      vzgájanec  -nca m (ā) kdor je vzgajan: odnos med vzgojiteljem in vzgajancem
  24.      vzgájanje  -a s (ā) glagolnik od vzgajati: dobro, uspešno vzgajanje; vzgajanje otrok; vzgajanje in izobraževanje / estetsko, moralno, spolno vzgajanje / vzgajanje rastlin v rastlinjaku; vzgajanje novih rastlinskih vrst ♦ ped. intencionalno vzgajanje z določenim ciljem
  25.      vzglásen  -sna -o () pridevnik od vzglasje: vzglasni samoglasnik

   90.173 90.198 90.223 90.248 90.273 90.298 90.323 90.348 90.373 90.398  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA