Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (90.198-90.222) 
- vsesplôšnost -i ž (ó) ekspr. splošnost: vsesplošnost odločanja; vsesplošnost nekaterih pojavov ♪
- vsestránost -i ž (á) knjiž. vsestranskost: vsestranost gospodarskih prizadevanj / igralčeva, pisateljeva vsestranost ♪
- vsestránskost -i ž (á) lastnost, značilnost vsestranskega: vsestranskost proučevanja česa / človekova vsestranskost; vsestranskost športnika / vsestranskost priprave ♪
- vsesvéten in vsesvêten -tna -o prid. (ẹ̑; é) nanašajoč se na vse svete: vsesvetne rože na grobovih / vsesvetno razpoloženje ♪
- vseúm -a m (ȗ) knjiž., redko vseobsegajoč um: narava je izraz vseuma ♪
- vsevéčen -čna -o prid. (ẹ̄) knjiž. večen: vsevečna modrost / vsevečno iskanje skrivnosti ♪
- vsevéd -a m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: bil je nekakšen vseved; modrost starih vsevedov ♪
- vsevédec -dca m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: gledališki vsevedec / vaški posebnež in vsevedec ♪
- vsevéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. ki vse ve: vsevedni ljudje; biti vseveden; delati se vsevednega / vsevedni nauk ♦ rel. vsevedni Bog vsevédno prisl.: vsevedno odgovarjati na vprašanja ♪
- vsevédež -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: imeti sloves vsevedeža ♪
- vsevédka -e ž (ẹ̑) ekspr. vsevedna ženska: spraviti vsevedko z vprašanji v zadrego ♪
- vsevédnost -i ž (ẹ́) lastnost vsevednega človeka: otroci verjamejo v vsevednost staršev; avtorjeva vsevednost; namišljena vsevednost ♦ rel. božja vsevednost ♪
- vsèvedóč tudi vsèvedòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki vse ve: vsevedoči ljudje / vsevedoče oči ♪
- vsèvprék prisl. (ȅ-ẹ̑) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: vsevprek nametati stvari v torbo; vsevprek ležeča debla / otroci so tekali vsevprek v različnih smereh / hoditi, potovati vsevprek po deželi / razbežali so se vsevprek v različne smeri // izraža neurejenost razporeditve česa: na mizi so vsevprek ležale knjige; klobuk je bil vsevprek okrašen z značkami 2. izraža neurejenost potekanja česa: govorili so vsevprek; vsevprek so streljali 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: ob slovesu so se vsevprek objemali in poljubljali; vsevprek se prerivati 4. ekspr. brez izbire, omejitve: jesti vsevprek; ljubiti dekleta vsevprek 5. star. počez, povprek: iti vsevprek neglede na steze in meje; stekla je čez travnik vsevprek proti gozdu ● ekspr. poznajo ga vsevprek po svetu povsod; prim. vprek, vsepovprek, vseprek ♪
- vsevŕsten -tna -o prid. (ȓ) knjiž. vseh vrst: pomanjkanje vsevrstne znanstvene literature / njegove oči so iz slik sestavljale vsevrstne pošasti mnogovrstne, raznovrstne ♪
- vsèzavérodómcesárjevstvo -a s (ȅ-ẹ́-ọ̑-á) ekspr. miselnost konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju, ki se je izražala v geslu vse za vero, dom, cesarja: vsezaverodomcesarjevstvo Kmetijskih in rokodelskih novic ♪
- vsèzavezujóč tudi vsèzavezujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki v vsem zavezuje, obvezuje: poezija kot vsezavezujoča stvaritev ♪
- vsèzdružujóč tudi vsèzdružujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki vse združuje, povezuje: vsezdružujoča ideja; vsezdružujoča moč ljubezni ♪
- vsèzmóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) knjiž. zelo sposoben: naprave so izdelali po zamisli vsezmožnega inženirja / vsezmožna domišljija ♪
- vseznàl -ála [au̯] m (ȁ á) knjiž. kdor vse zna: bil je tak vseznal, da je popravil vse ♪
- vseznàl -ála -o [au̯] prid. (ȁ ā) knjiž. ki vse zna: vseznali mojster / vseznali čarovnik ♪
- vseználec -lca m (ȃ) knjiž. kdor vse zna: biti vseznalec v matematiki; dramaturški vseznalec; vsestranski vseznalec / domišljav vseznalec ♪
- vseználost -i ž (á) knjiž. lastnost človeka, ki vse zna: vseznalost mojstrov / čudi se vseznalosti ciganke vsevednosti ♪
- vseználstvo -a s (ȃ) knjiž. znanje vsega: diletantsko, namišljeno vseznalstvo ♪
- vseznánje -a s (ȃ) knjiž. znanje vsega: površno, rutinsko vseznanje; imeti občutek vseznanja ♪
90.073 90.098 90.123 90.148 90.173 90.198 90.223 90.248 90.273 90.298 
