Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (90.148-90.172)


  1.      vsejédec  -dca m (ẹ̑) vsejeda žival: rastlinojedci, mesojedci in vsejedci ♪
  2.      vsèk  vséka m (ȅ ẹ́) glagolnik od vsekati: vsek cepina v led ♪
  3.      vsèkako  tudi vsekàko in vsekáko prisl. (ȅ; ȁ; ȃ) zastar. vsekakor: sklenila je, da vsekako poizve, odkod so ti ljudje / to je vsekako zanimiva knjiga ♪
  4.      vsèkakor  in vsekàkor prisl. (ȅ; ȁ) 1. izraža popolno prepričanost o čem: nesreča se je vsekakor zgodila zaradi malomarnosti; to je vsekakor treba povedati vsem; najpomembnejša hiša tam je vsekakor magistrat / nekaj je vsekakor narobe, ker so vsi tako zadržani; zemlja je tega denarja vsekakor vredna 2. ekspr. poudarja a) zahtevo: knjigo vsekakor prinesi še danes; vsekakor ga vprašaj, kako je to odkril / vsekakor ne pretiravajte s hvalo b) trditev: vsekakor hočejo, da greš z njimi; to stvar bi vsekakor rad kupil / tega vsekakor ne morem razumeti nikakor 3. v medmetni rabi izraža strinjanje, soglasje brez pridržka: še druge vprašaj. Vsekakor, to bom storil; saj ne gre samo zame. Vsekakor da ne // izraža pritrditev: so to tvoji prijatelji? Vsekakor ♪
  5.      vsèkdar  tudi vsekdàr prisl. (ȅ; ȁ) knjiž. zmeraj, vedno: vsekdar je bil tih in zadržan; vsekdar se je igral z njimi; vedel se je vsekdar zelo pametno ∙ knjiž. za vsekdar zapreti oči umreti ♪
  6.      vsèlej  prisl. (ȅ) 1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti: kadar je prišel, so mu vselej dali jesti in piti; vselej se je napil, če ga je kaj hudo ujezilo; včasih je pod nogami počila vejica. Takrat sva vselej obstala; večkrat je pogledal proti njej in vselej so se njune oči srečale; ko smo bili v težavah, so še vselej prišli na pomoč // izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: pod Triglavom vselej dežuje z viharjem; vselej so za vse dolžili njega; na dopust gredo vselej v isti kraj 2. izraža popolno neomejenost na kak čas: to knjigo so vselej s spoštovanjem jemali v roke; narodno vprašanje je bilo vselej v središču pozornosti politike; zlato je bilo vselej drago // v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: mnoge živali so za vselej izginile s sveta / priti domov za vselej / ekspr.: nehati, prepovedati enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; zapomniti si enkrat za vselej zelo temeljito 3. v vseh primerkih, primerih: nosni votlini nista vselej enaki; ženski klobuk je vselej nekaj posebnega; novo vselej raste iz starega ● evfem. izdihniti za vselej umreti; nizko za vselej zamašiti komu usta ubiti ga; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive ♪
  7.      vsèléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) redko celoleten: vseletni dohodki / organizirati vseletno šolo ♪
  8.      vseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od vseljevati: pomagati pri vseljevanju ♪
  9.      vsemóč  -i in -í ž (ọ̑) značilnost vsemočnega: božja vsemoč / ekspr. vsemoč ljubezni, poezije velika moč // ekspr. zelo velika oblast, moč: težko je prenašal njegovo vsemoč; vsemoč birokracije ♪
  10.      vsèmôčen  -čna -o prid. (ȅ-ó) ki vse zmore: vsemočna narava / vsemočna volja // ekspr. ki ima zelo veliko oblast, moč: vsemočna birokracija ∙ ekspr. vsemočna radovednost zelo velika ♪
  11.      vsemóder  -dra -o prid. (ọ́) knjiž. zelo moder: vsemodri učenci / iron. vsemodra birokracija ♪
  12.      vsèmodróst  -i ž (ȅ-ọ̑) knjiž. velika modrost: presenetil jih je s svojo vsemodrostjo / iron. vsemodrost mladine ♪
  13.      vsèmogòč  tudi vsèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ves mogoči: na razvoj vplivajo vsemogoči dejavniki; pri nas so vsemogoči ljudje; soba je bila natrpana z vsemogočo šaro 2. star. vsemogočen: vsemogoči oblastniki ♪
  14.      vsemogóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki vse more, zmore: nobeden ni vsemogočen / vsemogočna ljubezen / v krščanstvu vsemogočni Bog // ekspr. ki ima zelo veliko oblast, moč: vsemogočni gospodar, vladar / vsemogočni zakoni / njegov nauk je postal vsemogočen zelo vpliven, upoštevan ♪
  15.      vsemogóčnež  -a m (ọ̑) ekspr. kdor ima zelo veliko oblast, moč: bil je tiran in vsemogočnež ♪
  16.      vsemogóčnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vsemogočnega: pripisovati človeku vsemogočnost / ekspr. vsemogočnost ideje, volje zelo velika moč ♦ rel. božja vsemogočnost // ekspr. zelo velika oblast, moč: vsemogočnost države, oblastnikov ♪
  17.      vsèmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. redko ves mogoči: vsemožni ljudje 2. zastar. vsemogočen: vsemožen vladar ♪
  18.      vsènaokróg  in vsè naokróg prisl. (ȅ-ọ̑) povsod okrog: vsenaokrog so smučišča; vsenaokrog se razprostirajo gozdovi; vsenaokrog je vladala tišina; prim. naokrog ♪
  19.      vsènapréj  in vsè napréj prisl. (ȅ-ẹ̄) knjiž. brez konca, kar naprej: govoriti, igrati vsenaprej ♪
  20.      vsènároden  -dna -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na ves narod: vsenarodni boj za obnovo dežele; reševati vsenarodne probleme / skrb za vsenarodni razvoj narodni ♪
  21.      vsènavzóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsenavzočnost otrok / vsenavzočnost potrošniške miselnosti ∙ knjiž. vsenavzočnost režiserja opaznost njegovega vpliva, prizadevanja v vseh stvareh pri uprizoritvi česa ♦ rel. božja vsenavzočnost ♪
  22.      vsènémec  -mca m (ȅ-ẹ́) pristaš vsenemštva: ideje vsenemcev ♪
  23.      vsènémštvo  -a s (ȅ-ẹ̑) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: ideje vsenemštva ♪
  24.      vsènôčen  -čna -o prid. (ȅ-ó) redko celonočen: biti na vsenočni straži; vsenočno bedenje ♪
  25.      vsèóbčen  -čna -o prid. (ȅ-ọ̄) star. splošen, vsesplošen: doživeti vseobčno pohvalo / vseobčna morala ♪

   90.023 90.048 90.073 90.098 90.123 90.148 90.173 90.198 90.223 90.248  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA