Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (89.948-89.972)



  1.      vrélčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vrelec: vrelčna voda / vrelčne naprave
  2.      vrélec  -lca m (ẹ̑) 1. tekočina, zlasti voda, ki vre, priteka iz zemlje na površje: vrelec usahne; zajeti vrelec; vrelec zdravilne vode; voda iz vrelca / naftni vrelec; mineralni, slatinski vrelec; topli vrelec / redko vrelec reke izvir; pren., knjiž. vrelec besed mu je presahnil 2. knjiž., navadno s prilastkom vir, izvor: vrelec luči, svetlobe / ljubezen in smrt, dva vrelca pesniškega navdiha
  3.      vrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na (kemično) vrenje: vrelni procesi / vrelna kad
  4.      vrélo  -a s (ẹ́) knjiž. 1. izvir: vrela kraških rek 2. vir, izvor: vrelo svetlobe / vrela kulture, umetnosti
  5.      vrême  -éna sẹ́) stanje ozračja glede na temperaturo, vlago, oblačnost: vreme se je izboljšalo, ustalilo; pog. vreme bo še nekaj časa držalo; vreme lepo kaže; ekspr. vreme se kisa; napovedovati, opazovati vreme; v takem vremenu ne gremo na sprehod; deževno, jasno, mrzlo, oblačno, sončno, spremenljivo, vetrovno vreme / aprilsko vreme spremenljivo, nestalno; lepo vreme sončno, jasno; slabo vreme deževno, mrzlovznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale
  6.      vreménar  -ja m (ẹ̑) kdor napoveduje vreme: ta človek je znan vremenar // ekspr. vremenoslovec: vremenarji napovedujejo dež ● redko Krim je ljubljanski vremenar po oblačnosti ali jasnosti nad Krimom se v Ljubljani sklepa, kakšno bo vreme
  7.      vremenják  -a m (á) po ljudskem verovanju dan, po vremenu katerega se da sklepati na vreme v prihodnosti: pust je znan vremenjak / sveti Matija, sveti Medard in drugi vremenjaki ● redko za vremenjak jim je služil Snežnik po oblačnosti ali jasnosti nad Snežnikom so sklepali, kakšno bo vreme
  8.      vremenokàz  -áza m ( á) knjiž. kar kaže, napoveduje vreme: bodeča neža je dober vremenokaz
  9.      vremenoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za vremenoslovje: vremenoslovci napovedujejo deževno vreme
  10.      vremenoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovje: vremenoslovne raziskave / vremenoslovna služba meteorološka službameteor. vremenoslovni radar vremenski radar
  11.      vremenoslóvje  -a s (ọ̑) veda o vremenu: ukvarjati se z vremenoslovjem
  12.      vremenotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) meteor. nanašajoč se na nastajanje vremenskih pojavov: vremenotvorno področje / vremenotvorni procesi
  13.      vrênje  -a s (é) 1. glagolnik od vreti: zakuhati juho med vrenjem; počasno vrenje / vrenje vode iz tal / vrenje čustev v mladem človeku / vrenje mošta 2. ekspr., navadno s prilastkom živahno, vznemirljivo dogajanje: politično, revolucionarno, versko vrenje; vrenje v poeziji tistega časa 3. biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti vrenje; produkti vrenja ♦ biol. mlečnokislinsko vrenje ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino
  14.      vrés  -a m (ẹ̑) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resa: trgati vres
  15.      vrésa  -e ž (ẹ́) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resa: vresa cvete ◊ bot. jesenska vresa grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih, Calluna vulgaris
  16.      vrésje  -a s (ẹ̑) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resje: cvetoče vresje / hoditi po vresju ◊ bot. jesensko vresje jesenska vresa; spomladansko vresje spomladanska resa
  17.      vrèsk  vrêska in vréska m ( é, ẹ́) kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi: zaslišal je vresk pasti
  18.      vrésnat  -a -o prid. (ẹ̑) porasel z vreso ali reso: vresnato pobočje
  19.      vrésovka  -e ž (ẹ̄) vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso: dodati lončnicam vresovko ◊ bot. vresovke grmi ali polgrmi s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in rdečimi, rožnatimi, belimi ali rumenimi cveti v socvetju, Ericaceae
  20.      vreščáč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) vrešči: kdo bo poslušal tega vreščača
  21.      vreščáj  -a m () 1. glas, ki nastane pri vreščanju: divji vreščaji opic 2. ekspr. otrok, zlasti majhen, ki (rad) vrešči: kako je z malim vreščajem
  22.      vreščálo  -a s (á) slabš. kdor (rad) vrešči: turisti so bili prava vreščala / kot psovka kdo te bo poslušal, vreščalo sračje
  23.      vreščánje  -a s () glagolnik od vreščati: prihod leva je povzročil vreščanje opic / cirkus se je tresel od vreščanja gledalcev
  24.      vreščàv  -áva -o prid. ( á) 1. ki (rad) vrešči: vreščave opice / slabš. vreščava ženska 2. ekspr. rezek, oster: vreščavi glasovi; vreščav smeh
  25.      vretênar  -ja m () izdelovalec vreten: izučiti se za vretenarja

   89.823 89.848 89.873 89.898 89.923 89.948 89.973 89.998 90.023 90.048  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA