Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (89.948-89.972)
- vrélčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vrelec: vrelčna voda / vrelčne naprave ♪
- vrélec -lca m (ẹ̑) 1. tekočina, zlasti voda, ki vre, priteka iz zemlje na površje: vrelec usahne; zajeti vrelec; vrelec zdravilne vode; voda iz vrelca / naftni vrelec; mineralni, slatinski vrelec; topli vrelec / redko vrelec reke izvir; pren., knjiž. vrelec besed mu je presahnil 2. knjiž., navadno s prilastkom vir, izvor: vrelec luči, svetlobe / ljubezen in smrt, dva vrelca pesniškega navdiha ♪
- vrélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na (kemično) vrenje: vrelni procesi / vrelna kad ♪
- vrélo -a s (ẹ́) knjiž. 1. izvir: vrela kraških rek 2. vir, izvor: vrelo svetlobe / vrela kulture, umetnosti ♪
- vrême -éna s (é ẹ́) stanje ozračja glede na temperaturo, vlago, oblačnost: vreme se je izboljšalo, ustalilo; pog. vreme bo še nekaj časa držalo; vreme lepo kaže; ekspr. vreme se kisa; napovedovati, opazovati vreme; v takem vremenu ne gremo na sprehod; deževno, jasno, mrzlo, oblačno, sončno, spremenljivo, vetrovno vreme / aprilsko vreme spremenljivo, nestalno; lepo vreme sončno, jasno; slabo vreme deževno, mrzlo ● vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale ♪
- vreménar -ja m (ẹ̑) kdor napoveduje vreme: ta človek je znan vremenar // ekspr. vremenoslovec: vremenarji napovedujejo dež ● redko Krim je ljubljanski vremenar po oblačnosti ali jasnosti nad Krimom se v Ljubljani sklepa, kakšno bo vreme ♪
- vremenják -a m (á) po ljudskem verovanju dan, po vremenu katerega se da sklepati na vreme v prihodnosti: pust je znan vremenjak / sveti Matija, sveti Medard in drugi vremenjaki ● redko za vremenjak jim je služil Snežnik po oblačnosti ali jasnosti nad Snežnikom so sklepali, kakšno bo vreme ♪
- vremenokàz -áza m (ȁ á) knjiž. kar kaže, napoveduje vreme: bodeča neža je dober vremenokaz ♪
- vremenoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za vremenoslovje: vremenoslovci napovedujejo deževno vreme ♪
- vremenoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovje: vremenoslovne raziskave / vremenoslovna služba meteorološka služba ♦ meteor. vremenoslovni radar vremenski radar ♪
- vremenoslóvje -a s (ọ̑) veda o vremenu: ukvarjati se z vremenoslovjem ♪
- vremenotvóren -rna -o prid. (ọ̄) meteor. nanašajoč se na nastajanje vremenskih pojavov: vremenotvorno področje / vremenotvorni procesi ♪
- vrênje -a s (é) 1. glagolnik od vreti: zakuhati juho med vrenjem; počasno vrenje / vrenje vode iz tal / vrenje čustev v mladem človeku / vrenje mošta 2. ekspr., navadno s prilastkom živahno, vznemirljivo dogajanje: politično, revolucionarno, versko vrenje; vrenje v poeziji tistega časa 3. biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti vrenje; produkti vrenja ♦ biol. mlečnokislinsko vrenje ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino ♪
- vrés -a m (ẹ̑) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resa: trgati vres ♪
- vrésa -e ž (ẹ́) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resa: vresa cvete ◊ bot. jesenska vresa grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih, Calluna vulgaris ♪
- vrésje -a s (ẹ̑) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resje: cvetoče vresje / hoditi po vresju ◊ bot. jesensko vresje jesenska vresa; spomladansko vresje spomladanska resa ♪
- vrèsk vrêska in vréska m (ȅ é, ẹ́) kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi: zaslišal je vresk pasti ♪
- vrésnat -a -o prid. (ẹ̑) porasel z vreso ali reso: vresnato pobočje ♪
- vrésovka -e ž (ẹ̄) vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso: dodati lončnicam vresovko ◊ bot. vresovke grmi ali polgrmi s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in rdečimi, rožnatimi, belimi ali rumenimi cveti v socvetju, Ericaceae ♪
- vreščáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) vrešči: kdo bo poslušal tega vreščača ♪
- vreščáj -a m (ȃ) 1. glas, ki nastane pri vreščanju: divji vreščaji opic 2. ekspr. otrok, zlasti majhen, ki (rad) vrešči: kako je z malim vreščajem ♪
- vreščálo -a s (á) slabš. kdor (rad) vrešči: turisti so bili prava vreščala / kot psovka kdo te bo poslušal, vreščalo sračje ♪
- vreščánje -a s (ȃ) glagolnik od vreščati: prihod leva je povzročil vreščanje opic / cirkus se je tresel od vreščanja gledalcev ♪
- vreščàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki (rad) vrešči: vreščave opice / slabš. vreščava ženska 2. ekspr. rezek, oster: vreščavi glasovi; vreščav smeh ♪
- vretênar -ja m (ȇ) izdelovalec vreten: izučiti se za vretenarja ♪
89.823 89.848 89.873 89.898 89.923 89.948 89.973 89.998 90.023 90.048