Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (89.798-89.822)



  1.      vôzelček  -čka [ǝ] m (ó) manjšalnica od vozel: vozelček na vrvici
  2.      vôzeln  -a -o [zǝl] prid. () nanašajoč se na vozel: vozelna debelina ◊ fiz. vozelna črta, ploskev črta, ploskev, v kateri v stoječem valovanju mirujejo deli nihajočega telesa; ptt vozelna centrala telefonska centrala v medkrajevnem avtomatskem omrežju, na katero je vezanih več končnih medkrajevnih central; vozliščna centrala
  3.      vózen  -zna -o (ọ̑) pridevnik od voz: vozna kolesa
  4.      vózen  in vôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) 1. nanašajoč se na vožnjo ali voženje: vozne lastnosti, sposobnosti, zmogljivosti avtomobila / vozni čas; vozna hitrost / na parcelo vodi vozna pot / vozni listek; vozni park prevozna sredstva kake ustanove, podjetja; vozne olajšave znižanje cene za prevoz / publ. avtomobil je v voznem stanju / v oglasih kombi, vozen, prodam 2. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: izdelati, sestaviti vozni red; promet teče po voznem redu; avtobusni, ladijski, železniški vozni red / kupiti vozni red ● cesta zaradi neurja ni vozna se po njej ne da voziti; publ. sestaviti vozni red za turnejo moštva po inozemstvu program, načrt; žarg. organizatorji so zaradi slabega vremena spremenili vozni red tekmovanja vnaprej določen načrt za njegov potekavt. (vozni) pas del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer; elektr., žel. vozni vod vod za napajanje vozil z električno energijo pri električni vleki; teh. vozne karakteristike vozila; žel. vozni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini
  5.      vozlánje  -a s () glagolnik od vozlati: vozlanje niti / vozlanje čipk; naprava za vozlanje / razstava vozlanj vozlanih izdelkov
  6.      vozlánka  -e ž (á) knjiž. vozlani izdelek: razstavljati vozlanke ♦ tekst. vozličasta preja
  7.      vôzlast  -a -o prid. (ó) ki ima vozle: vozlasta tkanina, vrv / ekspr.: vozlaste roke; debelo, vozlasto deblo ◊ arheol. vozlasta fibula zaponka, ki ima na loku kroglaste odebeline; zool. rdeča vozlasta mravlja mravlja rdeče barve, ki ima želo, Myrmica rubra vôzlasto prisl.: žile na sencih vozlasto izstopajo
  8.      vozlàt  -áta -o prid. ( ā) vozlast: vozlata vrv / vozlati prsti; vozlate veje starega drevesa
  9.      vozlóvje  -a s (ọ̑) knjiž. več vozlov, vozli: razvezati vozlovje / vozlovje mednarodnih odnosov
  10.      vôzlovka  -e ž (ó) fiz. črta, v kateri v stoječem valovanju mirujejo deli nihajočega telesa; vozelna črta
  11.      voznoréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vozni red: vlak ima voznoredni postanek ♦ žel. voznoredni vlak vlak, ki vozi po voznem redu najmanj petkrat na teden
  12.      vôznost  -i ž (ó) lastnost, značilnost voznega: skrbeti za voznost cest
  13.      vozotáj  -a m () zastar. voznik, prevoznik: izkušen vozotaj
  14.      vozóven  -vna -o (ọ̄) pridevnik od voz: vozovna vzmet
  15.      vozóvje  -a s (ọ̑) več vozov, vozovi: prodal je vso zemljo in vozovje
  16.      vóž  -í ž, daj., mest. ed. vóži (ọ̑) nar. severovzhodno vrv: napeti, odvezati vož
  17.      vóže  -a s (ọ́) nar. vzhodnoštajersko vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: dobro zategniti vože okrog žrdi
  18.      vóženje  -a s (ọ́) glagolnik od voziti: voženje avtomobila; voženje po desni strani ceste vožnja / voženje gnoja
  19.      vóžje  -a s (ọ̄) nar. severovzhodno vrvje: odvezati vožje
  20.      vôžnja  -e ž (ó) 1. glagolnik od voziti: vožnja je trajala več ur; upočasniti vožnjo; avtobusna vožnja; drzna, hitra, počasna, ekspr. divja vožnja; nočna vožnja je zelo naporna; ekspr. polževa vožnja po mestnih ulicah počasna; varna vožnja; vzvratna vožnja; omejena hitrost vožnje; smer vožnje; obvladati tehniko vožnje / ekspr. bila je vsa trda od vožnje / vožnja po desni strani; vožnja v ovinek; vožnja v koloni; vožnja z avtomobilom, s kolesom, z ladjo; vožnja z dvigalom, žičnico / do mesta je pol ure vožnje; sani so pripravljene za vožnjo / za vožnjo goden junec 2. krajevno, časovno omejeno voženje: dnevno opravi štiri vožnje; brezplačna vožnja / žarg.: voznik je šel na vožnjo; preživljati se z vožnjo s prevažanjem, prevozništvom / črna vožnja nedovoljena uporaba službenega vozila v svojo korist; izredna, poskusna vožnja; avtomobil za službene vožnje ● pog. vožnja je za otroke znižana voznina; pog. opravil je več ur praktične vožnje praktičnega pouka vožnjeavt. defenzivna vožnja pri kateri voznik v največji meri upošteva cestnoprometne predpise, razmere na cesti in se etično vede do drugih udeležencev v prometu; film. vožnja gibanje kamere med snemanjem; šport. hitrostna, izločilna vožnja; spretnostna vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti; žel. dvovprežna vožnja z dvema lokomotivama na čelu vlaka; koristna vožnja z natovorjenimi vozili
  21.      vpàd  vpáda m ( á) 1. množični prodor, vdor vojaških sil ene države v drugo: pripravljati vpad; braniti meje pred vpadi sovražnika / turški vpadi na slovensko ozemlje 2. fiz. pojav, da valovanje pri svojem širjenju zadene mejo med dvema območjema: vpad svetlobe
  22.      vpáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na vpad 3: vpadni žarek; vpadna svetloba / vpadni kot kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico; vpadna pravokotnica pravokotnica na mejo med območjema v vpadni točki; vpadna točka točka, v kateri valovanje zadene mejo med dvema območjemaurb. vpadna cesta cesta, ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi
  23.      vpeljánost  -i ž (á) lastnost, značilnost vpeljanega: dobra vpeljanost komisij / vpeljanost v delo
  24.      vpeljáva  -e ž () glagolnik od vpeljati: vpeljava papirnatega denarja, poštnih številk / vpeljava novih pojmov v matematiki / vpeljava slovenščine kot učnega jezika / vpeljava traku skozi zanke
  25.      vpeljávanje  -a s () vpeljevanje: vpeljavanje novih simbolov v slikarstvu

   89.673 89.698 89.723 89.748 89.773 89.798 89.823 89.848 89.873 89.898  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA