Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (89.523-89.547)


  1.      vlagátelj  -a m (ȃ) kdor vlaga: izplačati vlagateljem obresti / obvestiti vlagatelja o postopku; vlagatelj pritožbe / podatki so vzbudili zanimanje tujih vlagateljev ♪
  2.      vlagoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki uspeva na vlažnih tleh: vlagoljubna rastlina ♪
  3.      vlagomér  -a m (ẹ̑) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku; higrometer: vlagomer in toplomer ♪
  4.      vlák  -a m (ȃ) 1. vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih navadno vleče lokomotiva: vlak (se) iztiri, odpelje; vlaki se križajo na postaji; vlak že prihaja, ekspr. sopiha; ujeti, zamuditi vlak; potovati, voziti se z vlakom; odhod, prihod vlaka / natovarjati, raztovarjati vlak; vstopiti v vlak / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki; električni, motorni vlak; lokalni vlak ki vozi iz središča v določeni manjši kraj; pospešeni vlak potniški vlak na progah med večjima mestoma, ki se ne ustavlja na vseh postajah; potniški, tovorni vlak 2. večja skupina druga za drugo letečih ali plavajočih živali iste vrste: golobji vlak; vlak rib / ribe plavajo proti globljim mestom v vlakih // ekspr. večja skupina drug za drugim se premikajočih predmetov: vlak vozov se premika po cesti / vlak sankarjev se je spustil po pobočju 3. nar. več skupaj zvezanih vej, na katerih se z vlečenjem spravlja zlasti seno v dolino: kolovoz je bil zglajen od vlakov / oče z vilami naklada vlak ● ekspr. bolnik mora s prvim vlakom v bolnišnico nemudoma, takoj; ekspr. s to odločitvijo smo ujeli zadnji vlak izkoristili zadnjo priložnost ◊ gled. vlak odrska naprava za dviganje in spuščanje scenske opreme; voj. oklepni vlak z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. maršrutni vlak ki od odpremne do namembne postaje ne spreminja sestave tovora; mešani vlak iz potniških in tovornih vagonov; nabiralni vlak ki prevaža tovor med postajami; odpravnik vlakov ♪
  5.      vláka  -e ž (á) 1. star. vlečenje: mula je bila vajena nošnje, ne pa vlake / pomagati pri vlaki brananju 2. gozd. žlebasta vdolbina v tleh za spravljanje lesa do gozdne ceste, skladišča: po vlakah so spravili hlode k cesti 3. lov. sled, ki se naredi z vlečenjem uplenjene živali po tleh, da se pes po njej uči iskati obstreljeno žival: spustiti psa na začetku vlake 4. nar. več skupaj zvezanih vej, na katerih se z vlečenjem spravlja zlasti seno v dolino: vpregel se je v veliko vlako sena in jo zvlekel k svislim / povezati veje v vlako ♪
  6.      vlákar  -ja m (ȃ) ekspr. kdor se redno vozi z vlakom na delo, v šolo: v razredu je več vlakarjev ♪
  7.      vlákec  -kca m (ȃ) 1. ekspr. manjšalnica od vlak: dvakrat na dan pripelje mimo vlakec 2. igrača, ki predstavlja vlak: otrok se igra z vlakcem ♪
  8.      vlákence  -a [kǝn] s (ā) manjšalnica od vlakno: opazovati vlakence pod mikroskopom ♪
  9.      vláknast  -a -o prid. (á) 1. ki je iz vlaken: vlaknasta snov / vlaknasto meso z opaznimi, vidnimi vlakni ♦ les. vlaknasta plošča vlaknena plošča 2. ekspr. tanek kot vlakno: vlaknaste korenine ♪
  10.      vláknat  -a -o prid. (ȃ) 1. ki je iz vlaken: vlaknata plast kokosovega oreha; vlaknata snov / vlaknato meso z opaznimi, vidnimi vlakni ♦ les. vlaknata plošča vlaknena plošča 2. ekspr. tanek kot vlakno: vlaknati izrastki ♪
  11.      vlaknén  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz vlaken: vlaknena snov ♦ les. vlaknena plošča plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol, lepil ♪
  12.      vlaknénka  -e ž (ẹ̄) žarg., les. vlaknena plošča: izdelovanje vlaknenk ♪
  13.      vlákno  -a s (á) podolgovat, tanek delec snovi kot sestavina a) prediva, niti, tkanine: spresti nit iz vlaken; puliti vlakna iz povesma; dolga, kratka vlakna; debelina, dolžina vlaken / bombažna, lanena vlakna; kemična umetno narejena iz kemičnih, umetnih ali naravnih snovi, sintetična vlakna umetno narejena iz kemičnih, umetnih snovi; kokosova vlakna; listna, semenska vlakna; naravna, umetna vlakna / tekstilna vlakna b) rastline, živalskega, človeškega telesa: rezati meso prečno na vlakna; žagati les v smeri vlaken ● ekspr. poznati kaj do zadnjega vlakna zelo dobro; ekspr. biti komu do zadnjega vlakna zvest zelo, popolnoma ◊ anat. mišično vlakno; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; bot. vlakno podolgovata celica z olesenelo ali celulozno membrano; kem. poliamidna vlakna; med. vlakno podolgovat, tanek tkivni delec; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile; steklena vlakna narejena iz omehčanega stekla ♪
  14.      vlákoven  in vlakóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na vlak: vlakovni promet / vlakovne zveze ♦ žel. vlakovni odpravnik delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka; vlakovna kompozicija vlak ♪
  15.      vlakovódja  -e tudi -a m (ọ̑) kdor skrbi za pravilno tehnično sestavo vlaka in vodi osebje: vlakovodja tovornega vlaka ♪
  16.      vlámljanje  -a s (á) glagolnik od vlamljati: zalotiti koga pri vlamljanju; povzročati ropot z vlamljanjem; orodje, priprava za vlamljanje ♪
  17.      vlás  -ú in -a m, mn. vlasjé (ȃ) zastar. las: njegovi vlasje so sivi ♪
  18.      vlásovec  -vca m (ȃ) med drugo svetovno vojno pripadnik iz sovjetskih vojnih ujetnikov sestavljenih enot sovjetskega generala Andreja Vlasova, ki se je predal nemškemu okupatorju: vlasovci so ga ubili; oddelek vlasovcev ♪
  19.      vlastodŕžec  -žca m (ȓ) zastar. oblastnik: vojaški vlastodržci ♪
  20.      vlasúlja  -e ž (ú) zastar. lasulja: nositi vlasuljo ◊ zool. voščena vlasulja bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami; voščena vetrnica ♪
  21.      vlát  -í ž (ȃ) nar. prekmursko lat m: odtrgati vlat / krmiti z vlatmi s (koruznimi) storži ♪
  22.      vlážen  -žna -o prid., vlážnejši (á ā) 1. ki je (delno) pokrit z manjšo količino tekočine, zlasti vode: vlažen asfalt, tlak; vlažen od potu, rose // ki je prepojen z manjšo količino tekočine, zlasti vode: vlažen robec; vlažna mivka; vlažna stena; perilo je še vlažno // ekspr. znojen: obrisati si vlažno čelo; od strahu vlažne dlani // ekspr. solzen: od ganjenosti vlažne oči / odgovarjati z vlažnim glasom 2. ki ima precej vlage: vlažen gozd, travnik; zemlja je še vlažna; vlažna tla / vlažen mraz, veter, zrak / noči so bile precej vlažne / vlažen prostor // pri katerem padavine presegajo izhlapevanje: vlažen letni čas, mesec; vlažno podnebje 3. med. pri katerem se pojavlja izcedek: vlažni ekcem; vlažna gangrena ◊ alp. vlažni plaz plaz vlažnega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino vlážno prisl.: oči se mu vlažno svetijo; vlažno topel prostor / v povedni rabi zunaj je bilo vlažno; sam.: ta rastlina dobro uspeva na vlažnem ♪
  23.      vláženje  tudi vlažênje -a s (á; é) glagolnik od vlažiti: naprava za vlaženje zraka ♪
  24.      vlážnost  -i ž (á) 1. lastnost vlažnega: vlažnost rok je lahko znak bolezni 2. vlaga: vlažnost se širi po ometu; opeka vpija vlažnost iz zemlje / te rastline uspevajo v krajih z zadostno zračno vlažnostjo ◊ meteor. absolutna vlažnost množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlažnost razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi ♪
  25.      vlážnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na vlažnost: temperaturne in vlažnostne spremembe / v takih vlažnostnih razmerah žito hitreje zori ♪

   89.398 89.423 89.448 89.473 89.498 89.523 89.548 89.573 89.598 89.623  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA