Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (89.498-89.522)


  1.      vláča  -e ž (á) 1. agr. orodje iz med seboj z verigami ali gibljivimi členi povezanih lesenih ali z železom okovanih prečk za ravnanje zemlje: z vlačo ravnati brazde 2. mn., nar. priprava iz skupaj zvezanih vej za spravljanje sena, stelje v dolino: narediti vlače ♪
  2.      vláček  -čka m (ȃ) vlakec: vlaček odpelje čez pol ure / otrok se igra z vlačkom ♪
  3.      vláčen  -čna -o prid. (ā) star. vlečljiv: vlačna sredica slabo pečenega kruha / vlačno blago raztegljivo / vlačen les prožen, žilav ● zastar. vlačna žival vlečna žival ♪
  4.      vláčenje  -a s (á) glagolnik od vlačiti: vlačenje ladij / vlačenje hlodov iz gozda / vlačenje po policiji / vlačenje z različnimi branami ♪
  5.      vlačúga  -e ž (ú) 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: biti vlačuga; pristaniška vlačuga 2. slabš. ženska, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: ta vlačuga ga je že večkrat prevarala / kot psovka vlačuga umazana; star., kot luteranska psovka za katoličane vlačuga babilonska 3. mn., nar. kratke sani za spravljanje lesa, sena v dolino: na vlačugah je vozil seno ♪
  6.      vlačúganje  -a s (ȗ) glagolnik od vlačugati se: pijančevanje in vlačuganje ♪
  7.      vlačúgar  -ja m (ȗ) 1. moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: vlačugarji in vlačuge 2. slabš. moški, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: bil je vlačugar in pijanec / kot psovka prekleti vlačugar ♪
  8.      vlačúgarstvo  -a s (ȗ) dejavnost vlačug ali vlačugarjev: brezposelno točajko so obsodili vlačugarstva / vsem je bilo znano njegovo vlačugarstvo ♪
  9.      vlačúlje  -čúlj ž mn. (ú ȗ) nar. kratke sani za spravljanje lesa, sena v dolino: naložiti seno na vlačulje ♪
  10.      vláda  -e ž (ȃ) 1. organ, ki ima vrhovno izvršilno oblast v državi: sestaviti vlado; stranka je zastopana v vladi; nova vlada; organi, predsednik vlade / koalicijska vlada v kateri sodelujejo predstavniki dveh ali več strank; socialistična vlada; začasna vlada / zamenjati vlado // navadno s prilastkom najvišji upravni organ v upravni enoti: deželna, pokrajinska vlada 2. vladanje: v času vlade zadnjega kralja ● zastar. vzeti komu vlado oblast; žarg., polit. vlada v senci ki jo vnaprej imenuje opozicijska stranka, ker pričakuje zmago na volitvah ♪
  11.      vladálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) zastar. vladar: pravičen vladalec ♪
  12.      vládanje  -a s (ā) glagolnik od vladati: parlament sodeluje pri vladanju; način vladanja ♪
  13.      vladár  -ja m (á) kdor vlada: biti, postati vladar; postaviti koga za vladarja; mogočen vladar; oblast vladarja ∙ letni vladar v astrologiji planet, ki v letu med dvema zaporednima pomladanskima enakonočjema odločilno vpliva na razmere na Zemlji, zlasti vremenske; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi ♪
  14.      vladárjev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vladarja: vladarjeva oblast / vladarjevo ustoličenje ♪
  15.      vladárstvo  -a s (ȃ) star. vladanje: ljudje še pomnijo čas njegovega vladarstva // področje vladanja: veliko vladarstvo ♪
  16.      vláden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vlado: vladna palača; vladna ustanova / vladni ukrepi za oživitev gospodarske dejavnosti; vladna politika / vladna delegacija / publ.: vladna koalicija dve ali več strank, ki zastopajo skupne interese v vladi; vladna stranka stranka, ki sama ali z drugimi strankami nadzoruje izvršilno oblast ♪
  17.      vladohlépen  -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki hlepi po vladanju: vladohlepen človek ♪
  18.      vladohlépnost  -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki hlepi po vladanju: očitati komu vladohlepnost ♪
  19.      vladožêljen  -jna -o prid. (é ē) knjiž. željen vladanja: domišljav in vladoželjen človek ♪
  20.      vladožêljnost  -i ž (é) knjiž. lastnost človeka, željnega vladanja: storiti kaj iz vladoželjnosti ♪
  21.      vlága  -e ž (á) manjša količina tekočine, zlasti vode, na površini česa, v čem: vlaga prodira, pronica skozi steno; vlaga se širi v parket; navzeti se vlage; izločati, sprejemati, vpijati vlago; prepereti od vlage; biti občutljiv za vlago; zaščititi stavbo pred talno vlago / ekspr. v očeh je začutil vlago solze // vodna para v zraku: zrak je nasičen z vlago / zračna vlaga ◊ fiz. higroskopska vlaga ki jo vpije snov iz zraka; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlaga razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi ♪
  22.      vlagálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. delavec, ki vlaga: vlagalec sadja v zaboje 2. vlagatelj: vlagalec je dvignil svoj denar / vlagalec pritožbe ♪
  23.      vlagálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vlaganje: vlagalna priprava / vlagalni sistem ♪
  24.      vlagálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) delavka, ki vlaga: v tiskarni opravljati delo vlagalke ♪
  25.      vláganje  -a s (ȃ) glagolnik od vlagati: vlaganje filma v aparat / vlaganje sadja; kozarci za vlaganje / vlaganje prihrankov na hranilno knjižico / povečati vlaganja v kmetijstvo; investicijsko vlaganje / vlaganje ribjega zaroda ♪

   89.373 89.398 89.423 89.448 89.473 89.498 89.523 89.548 89.573 89.598  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA