Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (89.373-89.397)


  1.      vêseln  -a -o [sǝl] prid. (ȇ) nanašajoč se na veslo: potisniti veslo skozi veselno luknjo / veselni drog splavarsko veslo, splavarski drog ♪
  2.      veselóst  tudi vesélost -i ž (ọ̑; ẹ̑) 1. lastnost, stanje veselega: hliniti veselost; preiti iz veselosti v zamišljenost; razposajena veselost otrok / veselost prebivalcev vinorodnih krajev / veselost zabav, praznovanja 2. star. veselje: nastala je splošna veselost; čudna veselost je prevzela množico; dnevi veselosti / obšla ga je veselost / oči ji sijejo od veselosti / naša žalost je njegova veselost ♪
  3.      veselósten  tudi vesélosten -tna -o prid. (ọ̑; ẹ̑) nanašajoč se na veselost: veselostni znaki / bil je veselostnega srca ♪
  4.      vésen  -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na veso: vesno ravnotežje / knjiž. vesni delci lebdeči ♦ alp. vesna prečnica prečnica, po kateri se pleza v vesi; šport. vesno orodje orodje za veso ♪
  5.      vesláč  -a m (á) 1. kdor vesla: veslač je zaveslal proti ladji; najeti veslače; gibi veslačev / nekdaj ladja za dvaindvajset veslačev 2. športnik, ki goji veslanje: tekmovanje veslačev; veslači in jadralci ♪
  6.      vesláča  -e ž (á) nekdaj ladja na vesla: pluti na veslači, z veslačo / veslača na petdeset vesel ♪
  7.      vesláj  -a m (ȃ) odriv vode z veslom: veslati s krepkimi veslaji / nekaj veslajev od brega ♪
  8.      veslálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na veslanje: veslalne priprave ♦ zool. veslalna ploščica sprijete migetalke pri rebračah, ki omogočajo lebdenje, počasnejše premikanje v vodi ♪
  9.      veslánje  -a s (ȃ) glagolnik od veslati: veslanje ga je utrudilo / državno prvenstvo v veslanju ♪
  10.      veslár  tudi vêslar -ja m (á; ȇ) veslač: veslar je prenehal veslati ♪
  11.      vêslast  -a -o prid. (é) podoben veslu: veslaste noge morskih želv ♪
  12.      veslávec  -vca m (ȃ) veslač: veslavec je stopil prvi iz čolna / trening veslavcev ♪
  13.      veslávka  -e ž (ȃ) veslačica: čoln veslavke je udaril ob pomol / športni uspehi veslavk ♪
  14.      vesljáj  -a m (ȃ) veslaj: dolgi, globoki vesljaji / deset vesljajev od brega se je čoln potopil ♪
  15.      vêslo  -a s (é) na koncu v ploskev razširjen drog za poganjanje plovila z odrivanjem vode: potegniti vesla v čoln; odriniti čoln z veslom od brega; lopata, ročaj vesla / splavarsko veslo drog, ki ima na koncu pribito desko za krmarjenje; veslo z dvema lopatama; čoln na vesla / stružiti, tesati veslo ∙ ekspr. neutrudno je gonil vesla veslal ♦ navt. list ali pero vesla širši del vesla; steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem ♪
  16.      veslonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. 1. vodne ptice s plavalno kožico med vsemi štirimi prsti, ki so obrnjeni naprej, Pelecaniformes: potapljavci in veslonožci 2. v morju in sladkih vodah živeči drobni planktonski rakci; ceponožci ♪
  17.      vésna  -e ž (ẹ̄) 1. pesn. pomlad: cvetoča vesna; prihod vesne 2. nav. mn., etn., po ljudskem verovanju vsako od bajeslovnih ženskih bitij, ki prihajajo februarja z gora v dolino budit naravo: pripoved o vesnah 3. agr. zgodnji krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom in belo kožo: saditi vesno / krompir vesna ♪
  18.      vesolján  in vesoljàn -ána m (ȃ; ȁ á) prebivalec vesolja, ki ni zemljan; vesoljec: zgodbe o vesoljanih; zemljani in vesoljani ♪
  19.      vesólje  -a s (ọ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorija o nastanku vesolja; red, zakoni v vesolju 2. prostor, v katerem so nebesna telesa: vesolje se širi; ekspr. neizmerno vesolje; kroženje nebesnih teles v vesolju / rob vesolja meja vidnega, zaznavnega vesolja // prostor zunaj zemeljske atmosfere: izkoriščati, osvajati vesolje; izstreliti satelit v vesolje ● ekspr. podrlo se mu je njegovo otroško vesolje njegov otroški svet ♪
  20.      vesóljec  -jca m (ọ̑) kdor je usposobljen za vesoljske polete: vesoljci so pristali na luni; uriti vesoljce; obleka za vesoljce // prebivalec vesolja, ki ni zemljan: fantastični film o vesoljcih ♪
  21.      vesóljen  -jna -o prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na vesolje, vesoljstvo: zvezde v vesoljnem prostoru / vesoljna katastrofa 2. nanašajoč se na vso zemljo: nastanek vesoljnega morja / vesoljna revolucija svetovna / vesoljno vladanje pravice // nanašajoč se na vse ljudi, vse stvari, vsa področja: vesoljni napredek; vesoljna evolucija; vesoljno sožitje v naravi / ljubezen je vesoljno čustvo; vesoljno gorje 3. ekspr. cel, celoten, ves: najprej je zapel en ptič, nato pa vesoljni zbor; vesoljnemu človeštvu grozi katastrofa / biti člen v verigi vesoljnega življenja ● vesoljni potop po bibliji katastrofalne poplave kot kazen za človeške grehe; ekspr. za to ni vesoljnega recepta za vse veljavnega; vesoljni svet ekspr. življenja se veseli vesoljni svet vse živo; ekspr. za to bo izvedel vesoljni svet postalo bo splošno znano; ekspr. vesoljni svet hodi občudovat kapnike veliko ljudi (iz različnih krajev) ◊ filoz. vesoljna duša v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega bivajočega; jur. vesoljno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti; rel. vesoljni cerkveni zbor zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse katoliške cerkve; vesoljna odveza do 2. vatikanskega koncila odveza, združena z odpustkom, ki jo dobijo pod določenimi pogoji zlasti člani tretjega reda; vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta ♪
  22.      vesóljka  -e ž (ọ̑) ženska, ki je usposobljena za vesoljske polete: vrnitev prve vesoljke na zemljo ♪
  23.      vesóljnost  -i ž (ọ̄) 1. značilnost vesoljnega: vesoljnost pojava / komika govori o vesoljnosti čustev ♦ rel. vesoljnost evangelija 2. vesoljni svet: človek si domišlja, da presega vesoljnost; biti delec vesoljnosti ● knjiž. pred njim se je razgrinjala bela severna vesoljnost belo severno prostranstvo; knjiž. pri Goetheju je poudaril njegovo vesoljnost vsestranskost, vsebinsko, duhovno bogatost ♪
  24.      vesóljstven  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. vesoljski: vesoljstveni pojavi ● knjiž. zasejati v človeku vesoljstveni nemir bivanjski; knjiž. protislovje poganja vesoljstveni razvoj celotni ♪
  25.      vesóljstvo  -a s (ọ̑) celota bivajočega: mesto človeka v vesoljstvu / vesoljstvo predmetov / duševno vesoljstvo // knjiž. vesolje, svet: odkrivati, spoznavati vesoljstvo; nekdaj so mislili, da je zemlja središče vesoljstva ♪

   89.248 89.273 89.298 89.323 89.348 89.373 89.398 89.423 89.448 89.473  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA