Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (89.273-89.297)



  1.      vèletrgóvec  -vca m (-ọ̄) v nekaterih deželah lastnik veletrgovine: veletrgovec z lesom, s sadjem
  2.      vèletŕžec  -žca m (-) star. veletrgovec: nabavljati pri veletržcu; veletržec z lesom
  3.      vèleučèn  -êna -o prid. (- -é) knjiž. zelo učen: veleučen človek / v vljudnostnem nagovoru veleučeni gospod profesor
  4.      vèleugléden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. zelo ugleden: veleugledna rodbina
  5.      vèleúm  -a m (-) knjiž. genij: odkritja veleuma / matematični, pesniški veleum ● knjiž., redko občudovati njegov veleum izvirno ustvarjalni um, duh
  6.      veleúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. genialen: veleumen pesnik, znanstvenik / veleumna iznajdba
  7.      veleúmnost  -i ž (ú) knjiž. genialnost: občudovati veleumnost koga
  8.      velévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od velevati: velevanje in prepovedovanje
  9.      velevážen  -žna -o prid. (á ā) ekspr. zelo važen, zelo pomemben: velevažen podatek / velevažna iznajdba
  10.      vèlezaslúžen  -žna -o prid. (-ú) star. zelo zaslužen: velezaslužen človek; biti velezaslužen za razvoj kraja
  11.      velják  -a m (á) veljaven, vpliven človek: kmečki, mestni veljak; premožni veljaki / politični veljaki
  12.      veljáštvo  -a s () lastnost, značilnost veljakov: veljaštvo bogatih gospodarjev // ekspr. veljaki: pri mizi je sedelo veljaštvo
  13.      veljáva  -e ž () 1. pravna moč: zakon dobi, ohrani veljavo / odlok stopi v veljavo takoj začne veljati; prepoved ostane v veljavi / pravna, uradna veljava 2. kar je določeno z vplivom, ugledom koga ali česa zaradi določenega dejstva, lastnosti, ki se ceni, priznava: veljavo daje denar, položaj, poštenost; imeti, izgubiti veljavo pri ljudeh, v skupnosti; pridobiti veljavo, publ. na veljavi; družbena, pisateljska, politična veljava / javno mnenje dobiva vse večjo veljavo; njegova beseda ima pri njih veliko veljavo 3. v zvezi prihajati, priti do veljave postajati, postati zaradi učinka, uporabe cenjen, pomemben: železova ruda pride do veljave zlasti v bližini nahajališč premoga / glasba pride v akustičnem prostoru še bolj do veljave / dvom je prihajal vse bolj do veljave 4. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote; valuta: reforma veljave / zlata veljava pri kateri je denarna enota vezana na vrednost zlatastar. to je že ob veljavo ne velja več; se ne uporablja več; v veljavo je prišel nov vozni red začel je veljati; vstopnice ostanejo v veljavi za naslednjo predstavo ostanejo veljavne; ti znaki imajo mednarodno veljavo so mednarodno veljavni, upoštevani; publ. statistični podatki so kratkotrajne veljave veljajo kratek čas
  14.      veljáven  -vna -o prid., veljávnejši (á ā) 1. ki ima pravno moč: veljaven predpis, zakon / veljavna oporoka; zaradi nepravilnosti volitve niso veljavne / sodba še ni veljavna / veljavna igralna, športna pravila 2. ki zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavlja naslovniku, uporabniku kako pravico: veljaven potni list; vozovnica je veljavna en dan / veljavno plačilno sredstvo // ki po odločitvi pristojne osebe, organa obvezuje koga, da upošteva določeno dejstvo: veljaven cenik; vozni red ni več veljaven 3. ki se zaradi dobrih, primernih lastnosti upošteva, uporablja: veljavne metode raziskovanja; veljavne norme vedenja 4. ki je v skladu z resničnostjo: absolutno veljavna resnica 5. ki ima zaradi cenjenih, spoštovanja vrednih dejstev, lastnosti vpliv, ugled: veljaven človek, kmet; biti doma iz veljavne hiše / francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj / družbeno veljaven veljávno prisl.: veljavno odločati z večino glasov
  15.      veljávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost veljavnega: veljavnost zakona / veljavnost potnega lista je že potekla; prijava je izgubila veljavnost; podaljšati veljavnost dovoljenja / absolutna veljavnost resnice / med prijatelji je izgubljal veljavnost veljavo, ugled / skladbe svetovne veljavnosti kvalitete, pomena
  16.      veljávnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na veljavnost: veljavnostna doba / veljavnostni simboli
  17.      vélmóž  tudi vêlmóž -á m, mn. vélmožjé tudi vêlmožjé (ẹ̑-ọ̑; é-ọ̑) 1. nekdaj veljaven, vpliven pripadnik višjega družbenega sloja: poglavar se je posvetoval z velmožmi; plemenski velmožje 2. vznes. veljak: literarni, politični velmožje
  18.      vélmožen  tudi vêlmožen -žna -o prid. (ẹ̑; é) knjiž. veljaven, vpliven: velmožni poglavar, starešina / velmožni posestnik; sam.: v vljudnostnem nagovoru klicali ste me, velmožni
  19.      vélo  -a s (ẹ́) nar. zahodno tančica, pajčolan: velo ji je zakrivalo obraz / žalno velo
  20.      velodróm  -a m (ọ̑) šport. kolesarsko dirkališče elipsaste oblike: steza velodroma; dirka na velodromu / odprti, zaprti velodrom
  21.      vélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje velega: velost listov / velost kože
  22.      vélter  tudi wélter [vel-] neskl. pril. (ẹ́) šport., v zvezi velter kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 63 in 74 kg: zmagati v velter kategoriji; boksar, rokoborec velter kategorije
  23.      vélum  -a m (ẹ̑) 1. rel. ogrinjalo za duhovnika z monštranco, v kateri je posvečena hostija, ali za asistenta, ki nosi škofu palico, mitro: ogrniti se z velumom // ogrinjalo za pokrit kelih, v katerem so posvečene hostije: vzeti velum s ciborija 2. lingv. mehko nebo: na velumu tvorjen soglasnik
  24.      velúr  -ja m (ū) 1. tekst. mehka, kosmatena volnena tkanina finega, nizkega žametastega videza: plašč iz velurja; z rdečim velurjem podložena skrinjica / plišasti, volneni velur / bogata izbira velurjev 2. usnj. mehko, s kromom strojeno usnje, na mesni strani žametastega videza: rokavice iz velurja / kozji, telečji velur / oblačilni velur; neskl. pril.: velur plašč; velur preproga velurna preproga
  25.      velúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na velur: velurni suknjič / velurna preproga žametasta preproga z odprtimi konci ščetkaste površine

   89.148 89.173 89.198 89.223 89.248 89.273 89.298 89.323 89.348 89.373  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA