Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (8.926-8.950)
- denárnogospodárski -a -o prid. (ā-á) nanašajoč se na denarno gospodarstvo: prehod iz naturalnega gospodarstva na denarnogospodarski sistem / denarnogospodarske razmere ♪
- denárski -a -o prid. (á) star. denaren: denarska enota / denarski človek premožen, bogat ♪
- denárstvenik -a m (ȃ) zastar. denarnik, finančnik: mogočni denarstveniki ♪
- denaturácija -e ž (á) 1. kem. dodajanje primesi kakemu živilu, da postane za človeka neužitno: denaturacija sladkorja, špirita 2. knjiž. spreminjanje prvotne, naravne podobe: moderna civilizacija povzroča denaturacijo pokrajin ♪
- denaturalizácija -e ž (á) jur. odvzem državljanstva ♪
- denaturalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur. odvzeti državljanstvo ♪
- denaturíranje -a s (ȋ) glagolnik od denaturirati: denaturiranje sladkorja ♪
- denaturírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno: denaturirati alkohol, sladkor 2. knjiž. spremeniti prvotno, naravno podobo: denaturirati pokrajino denaturíran -a -o: denaturiran špirit; denaturirana narava; denaturirana sol ♪
- denaturíren -rna -o prid. (ȋ) kem. s katerim se denaturira: denaturirno sredstvo ♪
- dendrít -a m (ȋ) 1. nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice, drevnik: dendriti in nevriti 2. min. vejasto oblikovana izločnina v tesnih razpokah kamnin ♪
- dendríten -tna -o prid. (ȋ) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritni kristali; razcep je dendriten ♪
- dendrítičen -čna -o prid. (í) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritični kristali; dendritičen razcep ♪
- dendrografíja -e ž (ȋ) nauk o drevju in drugih lesnatih rastlinah ♪
- dendrologíja -e ž (ȋ) nauk o drevju in drugih lesnatih rastlinah: uporabna dendrologija / parkovna dendrologija ♪
- dendrolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dendrologe ali dendrologijo: dendrološko delo na terenu ♪
- dendrometríja -e ž (ȋ) nauk o merjenju gozdnega drevja ♪
- deníkinec -nca m (ȋ) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Denikina: potolčeni od rdečih čet so se denikinci umikali ♪
- denitrírati -am dov. in nedov. (ȋ) metal. odstraniti, odvzeti dušik iz spojine: denitrirati jeklo ♪
- denominácija -e ž (á) fin. uvedba nove denarne enote v zameno za večje število starih denarnih enot: izvesti denominacijo ♪
- denominatíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik ♪
- dentícija -e ž (í) med. dobivanje, rast zob, zobljenje ♪
- dentín -a m (ȋ) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba, zobovina: plast dentina ♪
- dentíst -a m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi ♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit ♪
- dentístičen -čna -o (í) pridevnik od dentist: dentistična praksa ♪
- dentístka -e ž (ȋ) ženska oblika od dentist ♪
8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026