Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (89.123-89.147)


  1.      vèčplásten  -tna -o prid. (ȅ-ā) ki je iz več plasti: večplastna obloga; pren. večplastna osebnost ♦ papir. večplastni karton karton iz več samostojno oblikovanih plasti, ki se v mokrem stanju na kartonskem stroju stisnejo, da se sprimejo ♪
  2.      vèčplástnost  -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost večplastnega: večplastnost zemljišča; pren. večplastnost duševnosti ♪
  3.      vèčpólen  -lna -o prid. (ȅ-ọ̑) elektr. ki ima več polov: večpolno stikalo ♪
  4.      vèčpoménskost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost večpomenskega: večpomenskost besed / večpomenskost besedila ♪
  5.      vèčpotézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. teh. narejen v več potezah: večpotezni zvar / večpotezno varjenje 2. šah. pri katerem je treba v več potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: večpotezni problem; večpotezna kombinacija ♪
  6.      vèčrazréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. šol., v zvezi večrazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci več razredov, letnikov: uči v večrazrednem oddelku 2. nekdaj ki ima več razredov, oddelkov: večrazredna šola ♪
  7.      vèčréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) star. vèčvŕsten: večredni nasad ♪
  8.      vèčsédežen  -žna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več sedežev: večsedežno letalo ♪
  9.      vèčslôjen  in vèčslójen -jna -o prid. (ȅ-ō; ȅ-ọ̑) ki je iz več slojev: večslojni omet; pren., publ. večslojni procesi ♪
  10.      vèčsméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nanašajoč se na več smeri: večsmerni promet / večsmerno učinkovanje / publ. večsmerna osebnost ♪
  11.      vèčsôben  -bna -o prid. (ȅ-ō) v zvezi večsobno stanovanje stanovanje, ki ima več sob ♪
  12.      vèčstávčen  -čna -o prid. (ȅ-ȃ) muz. ki je iz več stavkov: večstavčna skladba ♦ lingv. večstavčna poved ♪
  13.      vèčstèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ȅ-ǝ̏) ki ima več stez: večstezno kegljišče ♪
  14.      vèčstókrat  prisl. (ȅ-ọ̑) izraža več sto ponovitev: pod mikroskopom so bakterije povečane večstokrat ♪
  15.      vèčstoléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. star več sto let: večstoletna bukev 2. ki traja več sto let: večstoletno zatiranje ♪
  16.      vèčúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki traja več ur: večurna hoja / večurna zamuda ♪
  17.      vèčvalénten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini: večvalentne kovine ♦ filoz. večvalentna logika logika, ki ima več logičnih vrednosti ♪
  18.      vèčváljen  -jna -o prid. (ȅ-ȃ) strojn. ki ima več valjev: večvaljni motor ♪
  19.      vèčvédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž. dejstvo, da kdo več ve kot drugi: z namišljeno večvednostjo se je hotel uveljaviti ♪
  20.      vèčvréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura ♪
  21.      vèčvrédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. stanje, lastnost večvrednega: biti prepričan o svoji večvrednosti; zavest večvrednosti / kompleks ali občutek večvrednosti pretirano občutje lastne vrednosti 2. ekon. presežna vrednost: podjetniki so si prilaščali večvrednost skupnega dela ♪
  22.      vèčvrédnosten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na večvrednost: večvrednostna zavest / večvrednostni kompleks ali občutek pretirano občutje lastne vrednosti ♪
  23.      vèčvŕsten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad ♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati ♪
  24.      večvŕsten  -tna -o prid. (ȓ) ki je več vrst: večvrstna opravila ♪
  25.      vèčzbórje  -a s (ȅ-ọ̑) muz. kompozicijska tehnika, pri kateri je zbor razdeljen na dva ali več manjših zborov ♪

   88.998 89.023 89.048 89.073 89.098 89.123 89.148 89.173 89.198 89.223  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA