Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (88.948-88.972)
- váloma prisl. (ȃ) knjiž. v valu, v valovih: voda je valoma predrla nasip; pren. obup se ji je valoma zaganjal k srcu ♪
- valovánje -a s (ȃ) 1. glagolnik od valovati: valovanje morja / valovanje zraka / valovanje las v vetru / nemirno valovanje množice / uživala sta v valovanju valčka / valovanje čustev, misli 2. fiz. pojav, pri katerem se kaka količina v kraju in času periodično spreminja: meriti, opazovati valovanje; jakost valovanja / elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; krogelno valovanje ki se iz majhnega izvora širi v prostoru enakomerno na vse strani; krožno valovanje ki se v ravnini širi enakomerno na vse strani; longitudinalno ali vzdolžno valovanje; transverzalno ali prečno valovanje ♪
- valóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na val ali valovanje: valovni izvir; valovni sunek / valovna črta, krivulja na gladini / valovna gibanja v ozračju ∙ ekspr. biti s kom na isti valovni dolžini biti enakega mnenja, istih misli ♦ fiz. valovni dol, vrh; valovni hrbet točka v stoječem valovanju, ki najmočneje niha; valovni vozel točka v stoječem valovanju, ki ne niha; valovna dolžina razdalja (v smeri širjenja valovanja) med točkama, v katerih doseže valujoča količina hkrati največjo vrednost ♪
- valovênje -a s (é) glagolnik od valoveti: valovenje se je poleglo / valovenje žita ♪
- valóvje -a s (ọ̑) 1. več valov, valovi: valovje buči, se vali; rešiti se iz valovja; razburkano valovje; rušilna moč valovja 2. ekspr., navadno s prilastkom velika količina, množina česa: znašel se je sredi pšeničnega valovja; valovje človeških glav ♪
- valovljênje -a s (é) glagolnik od valoviti: valovljenje jezerske gladine ♪
- valovòd -óda m (ȍ ọ́) elektr., ptt votel kovinski vodnik: napeljati valovod ♪
- válpet -pta [lp in u̯p] m (ā) v fevdalizmu najvišji hlapec na zemljiškem gospostvu, ki nadzoruje tlačane: valpet priganja tlačane k delu; grofovski valpet; valpet in biriči ♪
- válptov -a -o [lp in u̯p] prid. (ā) nanašajoč se na valpta: valptov bič / valptovo priganjanje ♪
- válter tudi wálter -ja [val-] m (á) polavtomatska pištola nemškega tipa: streljati z valterjem ♪
- valúta -e ž (ȗ) 1. denarna enota kake države: zamenjati valuto; domača, francoska valuta; vrednost valute pada; dinar, dolar in druge valute 2. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote, veljava: reforma valute / papirna ali prosta valuta pri kateri denarna enota ni določena z vrednostjo blaga, iz katerega je denar narejen; srebrna, zlata valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost srebra, zlata; vezana valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost kakega blaga, navadno zlata ali srebra 3. ekon. tuja, nedomača gotovina: kupovati, menjavati valuto; prodajati za valuto ● knjiž., ekspr. danes je besedna valuta razveljavljena vrednost ◊ ekon. klirinška valuta; valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; fin. konvertibilna valuta; devalvacija valute; jur. valuta:
31. 12. 1989 rok, čas nastanka določenega pravno odločujočega finančnega dejstva je 31. decembra 1989 ♪
- valutáren -rna -o prid. (ȃ) redko valuten: vpliv valutarnih sprememb na gospodarstvo ♪
- valúten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na valuto: valutni tečaj / valutno področje / valutna reforma ♪
- vámp -a m (ā á) knjiž. spolno zelo privlačna, za moške pogubna ženska, zlasti kot filmski lik: izzivalni pogledi vampa / ženska vamp; neskl. pril.: vamp ženske ♪
- vàmp vámpa m (ȁ á) 1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati; vamp in kapica 2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi // jed iz majhnih kosov tega dela: jesti, kuhati vampe / vampi v omaki; vampi s krompirjem / pog. naročiti male, velike vampe malo, veliko porcijo te jedi ♦ gastr. tržaški vampi 3. trebuh prežvekovalcev: voda je segala govedu do vampa; suniti vola v vamp; napet, velik vamp / dlaka na vampu // ekspr. trebuh živali, zlasti velik, debel: vamp prašiča // nizko trebuh človeka, zlasti velik, debel: vamp mu visi čez hlače / imeti prazen vamp biti lačen; skrbijo samo za svoj vamp samo zase 4. nizko trebušast, požrešen človek: ta vamp bi vse pojedel / kot psovka vamp požrešni 5. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: vamp soda // notranjost česa,
zlasti votlega: tovor v vampu ladje ♪
- vampáč -a m (á) nizko kdor ima velik trebuh: presiti vampači ♪
- vámpast -a -o prid. (á) ki ima velik vamp: vampasta krava / nizko vampast človek ♪
- vámpek -pka m (ȃ) manjšalnica od vamp, želodec: vampek jagnjeta / hodil je po gorah, da bi mu vampek splahnel / vampek vrča ♪
- vámpež -a m (ȃ) nizko kdor ima velik trebuh: zoprn mi je ta vampež / kot psovka vampež debeli ♪
- vámpov -a -o (á) pridevnik od vamp, želodec: vampova juha ♪
- vandál -a m (ȃ) slabš. kdor brez pravega razloga, namena poškoduje, uniči kaj koristnega, lepega: neki vandal je poškodoval kip; vedejo se kot vandali ♪
- vandálstvo -a s (ȃ) slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: preprečiti vandalstvo ♪
- vándranje -a s (ȃ) nižje pog. popotovanje: vandranje od vasi do vasi / vandranje po svetu // potepanje: popoldansko vandranje ♪
- vándrovček -čka m (ā) manjšalnica od vandrovec: po cesti gresta dva vandrovčka ♪
- vándrovec -vca m (ā) nižje pog. 1. popotnik: sprejeti vandrovca; biti večni vandrovec 2. kdor opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: vandrovca sta igrala na harmoniko / obrtniški vandrovec potujoči obrtnik ♪
88.823 88.848 88.873 88.898 88.923 88.948 88.973 88.998 89.023 89.048