Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (88.623-88.647)


  1.      úrnebésen  -sna -o prid. (ȗ-ẹ̑) zastar. zelo glasen, bučen: urnebesni klici navdušenja / urnebesen trušč / urnebesna tišina zelo velika ♪
  2.      úrnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost urnega: urnost delavca, igralca / ročna, telesna urnost / urnost veverice / delati, premikati se z urnostjo hitro ♪
  3.      uróčen  -čna -o prid. (ọ̄) ki uroči a) po ljudskem verovanju: bati se uročne ženske / uročne besede / uročna moč b) ekspr.: dolgi, uročni poljubi; njene črne oči so zanj uročne uróčno prisl.: uročno gledati ♪
  4.      uročênost  -i ž (é) po ljudskem verovanju stanje uročenega: uročenost človeka, živali / ekspr.: ideološka uročenost; uročenost žrtve ♪
  5.      uròk  -óka m (ȍ ọ́) po ljudskem verovanju 1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled: če pljuneš trikrat čez ramo, izgubijo uroki svojo moč / delati uroke, da poginja živina; izreči uroke / zdraviti z uroki / ljubezenski urok; jamske podobe so morda lovski urok 2. bolezen, nezaželena lastnost, ki je posledica takih besed, pogledov: dobiti, imeti uroke; preganjati, zdraviti uroke; urok od hudega pogleda; zagovor zoper urok ♪
  6.      urológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za urologijo: poslati bolnika k urologu ♪
  7.      úrša  -e ž (ȗ) ekspr. nekoliko nerodna, nespametna ženska: ta urša je vse pozabila / kot nagovor ti urša uršasta ● nar. rezilni stol ♪
  8.      usàd  -áda m (ȁ á) 1. vdolbina, jama na strmem pobočju, kjer se odtrga zemlja in zdrsne navzdol: ustavili so se nad usadom 2. odtrganje in zdrsnjenje zemlje na strmem pobočju: naselje se ruši zaradi usadov in udorov; usadi prsti in kamenja / zemeljski usad // gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: železniške zveze so bile pretrgane zaradi usadov; odstranjevanje usada ♪
  9.      usáden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na usad: nastajanje usadnih področij / odstraniti usadno gmoto ♪
  10.      usáhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (á) 1. ki je suh, brez vode: usahle mlake; rečna korita so usahla / usahli studenci / usahla sluznica; pren., ekspr. usahla delovna vnema ∙ ekspr. stiskala je otroka na usahle prsi prsi, v katerih ni več mleka; ekspr. bolnikovo telo je bilo usahlo shujšano, shirano 2. ki je zaradi suše prenehal rasti, odmrl: usahlo cvetje, listje; prim. usahniti ♪
  11.      usáhlost  -i ž (á) značilnost usahlega: usahlost studencev ♪
  12.      usájanje  -a s (á) glagolnik od usajati se: sinovo usajanje jo je dražilo; glasno usajanje nad kom ♪
  13.      uscanè  -éta m (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: s takimi uscaneti nočem imeti opravka ♪
  14.      uscanè  -éta s (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: kaj bo naredilo to uscane ♪
  15.      uscánec  -nca m (á) vulg. deček, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: previla je malega uscanca ♪
  16.      uscánka  -e ž (á) vulg. deklica, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: previjati uscanko // deklica sploh: pričakovali so fanta, rodila pa se je uscanka ♪
  17.      uséčen  -čna -o prid. (ẹ̑) grad. nanašajoč se na usek, usekan prostor: usečna stena ♪
  18.      usèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od usesti se: used tal, zemlje 2. vdolbina, jama, nastala zaradi usedanja tal: po usedu je tekel potoček; used na barju ♪
  19.      uséda  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko used, vdolbina: široka in globoka useda ♪
  20.      usedálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki se uporablja za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: usedalni jarki, žlebovi; usedalna naprava ♪
  21.      usédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od usedati se: usedanje močvirja; usedanje snega, zemlje / usedanje prahu na pohištvo ♪
  22.      usédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. usedlina, gošča: usedek je zamašil cev; kavni usedek; usedek v vinu ♪
  23.      usèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od usekati: usek s sekiro 2. utrjen, v skalo, hrib usekan prostor: cesta je speljana skozi useke in predore ◊ med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago ♪
  24.      uséka  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko utrjen, v skalo, hrib usekan prostor; usek: peljati se skozi useko ♪
  25.      usekávanje  -a s (ȃ) usekovanje: po dvorani je bilo slišati smrkanje in usekavanje ♪

   88.498 88.523 88.548 88.573 88.598 88.623 88.648 88.673 88.698 88.723  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA