Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (88.573-88.597)



  1.      uránov  -a -o prid. () nanašajoč se na uran: uranova ruda / uranovi izotopi / uranovo jedro / uranova atomska bomba
  2.      urár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem ur: nesti uro k urarju; izučiti se za urarja
  3.      urárka  -e ž (á) ženska oblika od urar: izučiti se za urarko
  4.      urárna  -e ž () redko urarska delavnica, prodajalna ur: vstopiti v urarno; urarna in zlatarna
  5.      urárstvo  -a s () urarska obrt, industrija: razvoj urarstva v Švici / v sosednji ulici je urarstvo urarska delavnica
  6.      uravnálec  -lca [lc in c] m () knjiž. 1. kdor kaj uravna: uravnalec je zlomljeno kost slabo uravnal / človek postaja zavesten uravnalec medčloveških odnosov uravnavalec 2. regulator, ravnalo: zamenjati uravnalec / avtomatični uravnalec
  7.      uravnálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na uravnavo ali uravnavanje: uravnalni postopek / uravnalna naprava / uravnalne sile
  8.      uravnánost  -i ž (á) knjiž. naravnanost, usmerjenost: idejna, notranja uravnanost
  9.      uravnáva  -e ž () 1. glagolnik od uravnati: uravnava zidakov / uravnava izpahnjene, zlomljene roke / uravnava naprave; uravnava očesa na bližino prilagoditev / uravnava hudournika / uravnava šolstva ureditev 2. geogr. zaradi erozije, preperevanja uravnano površje: za področje apnenca so značilne široke uravnave
  10.      uravnaválec  -lca [lc in c] m () knjiž. kdor kaj uravnava: človek postaja zavesten uravnavalec medčloveških odnosov / trg je uravnavalec proizvodnje
  11.      uravnaválen  -lna -o prid. () s katerim se kaj uravnava: uravnavalna naprava
  12.      uravnávanje  -a s () glagolnik od uravnavati: uravnavanje zlomljenih kosti; aparat za uravnavanje zob / uravnavanje temperature, vlage / uravnavanje količine denarja v obtoku / uravnavanje rojstev
  13.      uravnotéženje  -a s (ẹ̑) glagolnik od uravnotežiti: uravnoteženje ladje / uravnoteženje proizvodnje in prodaje / uravnoteženje vrtečih se delov stroja / dinamično, statično uravnoteženje
  14.      uravnotéženost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost uravnoteženega: uravnoteženost čolna, ladje / uravnoteženost menjave / uravnoteženost kompozicije / duševna, vedenjska uravnoteženost uravnovešenost
  15.      uravnovéšanje  -a s (ẹ́) glagolnik od uravnovešati: uravnovešanje čolna / uravnovešanje izdatkov z dohodki / čustveno, duševno uravnovešanje
  16.      uravnovéšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od uravnovesiti: uravnovešenje čolna / uravnovešenje cen; uravnovešenje izvoza in uvoza / duševno, notranje uravnovešenje ♦ teh. uravnovešenje avtomobilskih koles uravnoteženje
  17.      uravnovéšenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost uravnovešenega: uravnovešenost skodelic tehtnice / uravnovešenost dohodkov in izdatkov / duševna uravnovešenost / knjiž. vse se je spet vrnilo v uravnovešenost uravnovešeno stanje
  18.      urbálen  -lna -o prid. () knjiž., redko mesten, mestno urejen: urbalno prebivalstvo
  19.      urbàn  -ána m ( á) nar. dolenjsko steklenica, ki drži štiri ali pet litrov: izprazniti urban
  20.      urbán  -a -o prid. () knjiž. mesten, mestno urejen: tudi okolica mesta je že urbana; urbana naselja, središča / urbani prebivalci; industrijska družba postaja vse bolj urbana ♦ soc. urbana sociologija sociologija, ki proučuje družbene odnose v mestnem okolju; vet. urbana steklina steklina pri živalih v naseljih, mestna steklina
  21.      urbár  -ja m (á) zgod. knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov: v urbarju zapisane dajatve; urbarji kočevskega zemljiškega gospostva / sestaviti urbar / prenovljeni ali reformirani urbarji sestavljeni na osnovi temeljnih urbarjev z vpisanimi spremembami; rektificirani urbarji sredi 18. stoletja popravljeni in uradno potrjeni urbarji; temeljni urbarji uporabljani daljše časovno obdobje
  22.      úrbas  -a m (ū) obrt. sprednji del zgornjega dela obuvala; prednjik: urbas se trga od podplata; platneni, usnjeni urbasi / obuvalo na urbas obuvalo, pri katerem je sprednji del zgornjega dela našit na zadnji del zgornjega dela
  23.      úrdu  -ja m () uradni jezik Pakistana: govoriti urdu; urdu in hindi; neskl. pril.: urdu jezik
  24.      urédba  -e ž (ẹ̑) 1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona: izvršni svet je izdal uredbo; uredba o deviznem poslovanju / objaviti, podpisati uredbo; tako piše v uredbi / kršiti uredbo / izvršilna, pooblastilna uredba; uredba z zakonsko močjo ki se izda v izjemnih razmerah in jo mora pozneje (zvezna) skupščina potrditi ali zavrniti 2. star. urejevalna pravila, načela: podedovane moralne uredbe 3. star. ureditev: nova uredba prostorov / uredba knjige / federativna, politična uredba
  25.      urédben  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uredba 1: uredbeni del uradnega lista / uredbeni predpisi

   88.448 88.473 88.498 88.523 88.548 88.573 88.598 88.623 88.648 88.673  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA