Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (88.423-88.447) 
- ukročênost -i ž (é) stanje ukročenega: ukročenost zveri / ekspr. ukročenost nagonov ♪
- ukrojênost -i ž (é) značilnost ukrojenega: ukrojenost hlač, obleke ♪
- ukuléla -e ž (ẹ̑) muz. manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih; havajska kitara: igrati na ukulelo; peti ob spremljavi ukulel ♪
- UKV [ukavé] m neskl., tudi UKV-ja m (ẹ̑) rad., kratica ultrakratki valovi: naprava za proizvajanje UKV / poslušati oddajo na UKV; neskl. pril.: UKV oddajnik, sprejemnik; UKV postaja ♪
- ukvárjanje -a s (á) glagolnik od ukvarjati se: ukvarjanje z bolniki, ranjenci / zaradi pretiranega ukvarjanja z lastnimi problemi je zanemarjal svojo okolico / ukvarjanje s slikarstvom / spodbujati koga k ukvarjanju z literaturo / ukvarjanje s politiko, športom ♪
- ulán -a m (ȃ) nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem: četa ulanov ♪
- ulánec -nca m (ȃ) nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem: na čelu konjenice so bili ulanci ♪
- ulánka -e ž (ȃ) nekdaj, zlasti v poljskem okolju kratek plašč, navadno modre barve, z dvema vrstama gumbov, značilen za ulane: bil je oblečen v ulanko ♪
- ulcerózen -zna -o prid. (ọ̑) med. razjeden, čirav: ulcerozno tkivo / ulcerozno vnetje črevesne sluznice ulkusno ♪
- uléknjenost -i ž (ẹ̄) značilnost uleknjenega: pri tej vaji je pomembna uleknjenost telesa ♪
- úlema tudi uléma -a in -e m (ȗ; ẹ̑) v muslimanskem okolju teolog in razlagalec prava: poslušati ulema; ulemi in imami ♪
- uležánost -i ž (á) lastnost uležanega: uležanost vina / uležanost gnoja ∙ knjiž. kritiki so pohvalili uležanost igralčevega glasu sproščenost, obvladanost ♪
- úlj -a m (ȗ) star. 1. (čebelji) panj: vsi ulji so polni medu; čebelnjak s pisanimi ulji; v sobi je šumelo kakor v ulju / sedeti pred uljem čebelnjakom 2. votel panj: cepiti hrastove ulje; dati ulj na ogenj, v peč ♪
- uljé -ésa s (ẹ̑) nar. gnojna razjeda (na koži): iz uljesa je tekel gnoj; ulje na kolenu, vratu ♪
- uljnják -a m (á) star. čebelnjak: na koncu vrta stoji uljnjak; sedeti pri uljnjaku; v razredu je šumelo kakor v uljnjaku ♪
- úlkus -a m (ȗ) med. razjeda, čir: imeti ulkus na goleni, vratu / dieta za bolnike z želodčnim ulkusom; ulkus na dvanajstniku / perforirani ulkus ♪
- úlkusen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na ulkus: ulkusna rana / ulkusna dieta ♪
- úlna -e ž (ū) anat. podlahtnica ♪
- ulòm -ôma m (ȍ ó) glagolnik od ulomiti: s podporo je preprečil ulom veje / nevaren ulom kosti ♪
- ulómčen -čna -o prid. (ọ̑) mat. ulomkov: ulomčna črta ♪
- ulómek -mka m (ọ̑) 1. mat. število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil: izraziti razmerje dveh števil z ulomkom; računati z ulomki; števec in imenovalec ulomka; cela števila in ulomki / krajšati, razširiti ulomke; odpraviti ulomke v enačbi; dvojni ulomek pri katerem je v števcu ali imenovalcu ali v obeh ulomek; nepravi pri katerem je števec večji od imenovalca, pravi ulomek pri katerem je števec manjši od imenovalca / zapisati kaj v obliki ulomka 2. star. delček, delec: zlepiti ulomke v celoto / to je le majhen ulomek njegovega bogastva / skalni ulomki odlomljeni delci, kosi ♪
- ulómkov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ulomek: ulomkova vrednost / ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec ♪
- ulòv -ôva m (ȍ ó) 1. glagolnik od uloviti: čakati na ulov; možnosti ulova 2. kar se ulovi: pobirati ulov; prodati ves ulov; obilen ulov rib ♪
- ulóvek -vka m (ọ̑) redko ulov: velik ulovek rib; prodati ves ulovek ♪
- úlster -tra m (ú) tekst. kosmatena, težka volnena tkanina, tkana navadno v keprovi vezavi: plašč iz ulstra // obl. dolg, ohlapen plašč s pasom, navadno iz te tkanine: obleči ulster ♪
88.298 88.323 88.348 88.373 88.398 88.423 88.448 88.473 88.498 88.523 
