Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (8.826-8.850)


  1.      délniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delnico: delniški kupon / delniška glavnica glavnica, pridobljena s prodajo delnic; delniška družba družba, ki je pridobila glavnico s prodajo delnic ♪
  2.      delodajálski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na delodajalce: delodajalski zastopnik / delodajalska zveza ♪
  3.      delojémnik  -a m (ẹ̑) zastar. delojemalec ♪
  4.      deloválnik  -a m (ȃ) lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva: v stavku Andrej je včeraj lovil ribe sta Andrej in ribe delovalnika ♪
  5.      delováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile // prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno 2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji 3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje / telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala // navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije / varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile delujóč -a -e: še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven ♪
  6.      delovíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se dela, zlasti fizično: brigada je odšla na delovišče; gozdna, gradbena delovišča; nesreča na delovišču / tudi na deželi so ustanovili več manjših kulturnih in znanstvenih delovišč ♪
  7.      delovít  -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko delaven: delovit in pošten človek / delovit politik ♪
  8.      délovnik  -a m (ẹ́) ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu: osemurni delovnik; prehod na skrajšani delovnik / petdnevni delovnik delovni teden, v katerem se dela pet dni ♪
  9.      delovódkinja  -e ž (ọ̑) uslužbenka, ki vodi ali nadzoruje delo: delovodkinja v tovarni ♪
  10.      delovódnik  -a m (ọ̑) adm. knjiga, v katero se vpisujejo sprejeti in odposlani uradni spisi: vknjižiti spis v delovodnik ♪
  11.      delovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na delovodje: delovodski posli / delovodski tečaj; delovodska šola ♪
  12.      deložácija  -e ž (á) prisilna izselitev iz stanovanjskih ali poslovnih prostorov: grozi mu deložacija; izvršiti deložacijo ♪
  13.      deložíranec  -nca m (ȋ) kdor je deložiran ♪
  14.      deložíranka  -e ž (ȋ) ženska, ki je deložirana ♪
  15.      deložírati  -am dov. in nedov. (ȋ) prisilno izseliti koga iz stanovanjskih ali poslovnih prostorov: vse kaže, da jih bo treba deložirati ♪
  16.      deltoíd  -a m (ȋ) geom. četverokotnik iz dveh različnih enakokrakih trikotnikov s skupno osnovnico: površina deltoida ♪
  17.      deltoíden  -dna -o prid. (ȋ) podoben deltoidu: deltoidna oblika ♪
  18.      demagogíja  -e ž (ȋ) dajanje lažnih obljub, trditev za pridobivanje zaupanja ljudi in s tem politične moči: boriti se proti demagogiji; fašistična, nacionalistična, strankarska demagogija / zlagana demagogija diktature ♪
  19.      demagóginja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od demagog ♪
  20.      demagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demagoge ali demagogijo: demagoška agitacija; demagoško besedičenje; demagoška gesla / demagoški izpadi hujskaški, podpihovalski demagóško prisl.: govorniki so se hoteli demagoško prikupiti delavcem ♪
  21.      demánti  -ja m (ȃ) razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic: objaviti demanti; oster, uraden demanti ♪
  22.      demantíranje  -a s (ȋ) glagolnik od demantirati: demantiranje poročila ♪
  23.      demantírati  -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati: veleposlaništvo je demantiralo vesti o incidentu; vlada je te novice takoj demantirala / demantirati prazne govorice // zavrniti, ovreči: pisec članka demantira samega sebe / praksa je demantirala napačne teorije; življenje tako miselnost vsak dan demantira demantíran -a -o: demantirane izjave ♪
  24.      demarkácija  -e ž (á) jur. označitev, označevanje mejne črte na kraju samem: razmejitvena komisija je nadzorovala demarkacijo nove državne meje ♦ med. pas vnetega tkiva ♪
  25.      demarkacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na demarkacijo: demarkacijska znamenja / demarkacijska črta, linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja ♪

   8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA