Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (88.023-88.047)



  1.      tŕstnat  -a -o prid. () ki je iz trstov: trstnat naslanjač / trstnati otočki porasli s trsti
  2.      tŕstovec  -vca m () redko odrezano, odlomljeno steblo trsta; trst: opirati se na trstovec / naslanjač iz trstovca
  3.      tŕš  -a m ( ŕ) 1. obsekano deblo, drevo: posekati trš; ozeleneli trši; dupline v bukovih trših; trši in štori 2. ekspr. tršat človek: postal je cel trš
  4.      tŕšast  -a -o prid. (ŕ) tršat: bil je širokopleč in tršast; tršasta ženska / tršaste obrvi namrščene
  5.      tršàt  -áta -o prid. ( ā) 1. srednje velik in krepko razvit: tršat moški; gospodinja je tršata in odločna / biti tršate postave / tršat hrbet; tršata brada 2. ki ima močne poganjke, veje: tršat hrast / grmovnica tršate rasti ● tršati lasje gosti, bujni; ekspr. tršate kretnje nerodne, okorne; tršate obrvi namrščene; ekspr. motilo jih je njegovo tršato govorjenje robato tršáto prisl.: tršato se je postavil predenj
  6.      tršátost  -i ž (á) lastnost, značilnost tršatega: tršatost postave / ekspr. tršatost kretenj nerodnost, okornost
  7.      trščàt  -áta -o prid. ( ā) star. tršat: trščat mož
  8.      trškogórec  -rca m (ọ̑) vino s Trške gore pri Novem mestu: natočiti trškogorca; steklenica trškogorca
  9.      tŕta  -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljenoagr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus
  10.      tŕtast  -a -o prid. (ŕ) star. grčast, žilast: imel je zdelane, trtaste roke
  11.      tŕten  -tna -o prid. () nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje ◊ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix
  12.      tŕtje  -a stil. trtjè -à s (ŕ; ) 1. več trt, trte: obrezati trtje; grozdje na trtju 2. nar. belokranjsko vinograd: prekopavati trtje / iti v trtje
  13.      trtjón  -a m (ọ̑) nar. zahodno trtni zavijač: uničevati trtjone
  14.      trtoréja  -e ž (ẹ̑) zastar. vinogradništvo: ukvarjati se s trtorejo
  15.      trubadúr  -ja m (ū) 1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev / provansalski trubadurji 2. ekspr. dvorljivec, slavilec: mladi pesnik je trubadur tega dekleta / trubadur domače pokrajine
  16.      trubadúrstvo  -a s () lastnosti ali ravnanje, značilno za trubadurje: srednjeveško trubadurstvo / ekspr. fantovo trubadurstvo
  17.      trúd  -a m () velika telesna, duševna aktivnost za dosego, uresničitev kakega cilja: trud je bil poplačan; doseči kaj brez truda, z velikim trudom; publ. vložiti veliko truda v kaj; zahvaliti se komu za trud; brezuspešen, dolgotrajen trud / trud za naklonjenost koga / trud za otroke ● ogenj je uničil ves njihov trud vse, kar so s trudom zgradili, pridobili; star. znanstveni trudi znanstvena prizadevanja
  18.      trudapóln  -a -o [n] prid. (ọ̑ ọ́) star. poln truda, naporen: trudapoln dan; njegovo življenje je trudapolno / trudapolno delo
  19.      trúden  -dna -o prid., trúdnejši (ú ) 1. ki zaradi zmanjšanja telesnih, duševnih sil ni zmožen opravljati kakega dela: truden delavec, popotnik; bil je že truden; živali so trudne polegle; truden in zaspan; ekspr. truden do smrti / biti truden od poti utrujen // ki zaradi dalj časa trajajočega dela, napora izgubi zmožnost zadovoljivo opravljati svojo funkcijo: z dlanjo je podprla trudno glavo; gledati s trudnimi očmi; noge so bile že trudne / ekspr. trudno srce 2. ekspr. ki izraža, kaže utrujenost: truden glas, pogled; trudni koraki / trudna omama; trudno spanje ● ekspr. trudni dnevi počasi minevajoči; naporni, utrudljivi; pesn. trudne kaplje s težavo, počasi premikajoče se; ekspr. zatisnil je trudne oči umrl je; pesn. trudna polja polja, neposredno po tem, ko so obrodila trúdno prisl.: trudno se premikati
  20.      trúdnost  -i ž (ú) stanje trudnega: premagovati trudnost; opotekati se od trudnosti
  21.      trudodán  -dnéva m, rod. mn. -dní tudi -dnévov, daj. mn. stil. -dném; daj., or. dv. stil. -dnéma ( ẹ̑) v Sovjetski zvezi enota za obračunavanje dela v kolhozu: opraviti dvesto trudodni
  22.      trudoljúben  -bna -o prid. (ú ū) zastar. delaven, prizadeven: trudoljubni člani društva / trudoljubne čebele
  23.      trudoljúbnost  -i ž (ú) zastar. delavnost, prizadevnost: pohvalili so njegovo trudoljubnost
  24.      trúdoma  prisl. () knjiž. s trudom, s težavo: trudoma dihati, vstati / le trudoma se je spominjal dogodkov pred nesrečo / trudoma pridobljena spoznanja
  25.      trúga  -e ž (ú) 1. nižje pog. krsta: položiti mrliča v trugo; črna truga / iti za trugo 2. nar. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava na kmečkem vozu za prevoz drobnega, sipkega materiala: stresati krompir v trugo / pripeljati trugo peska / postaviti kravam trugo s peso in otrobi (leseno) korito

   87.898 87.923 87.948 87.973 87.998 88.023 88.048 88.073 88.098 88.123  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA