Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (87.573-87.597)



  1.      trakúljav  -a -o prid. (ú) ki ima trakuljo: trakuljav bolnik; pes je trakuljav
  2.      trakúljavost  -i ž (ú) bolezen, ki jo povzroča trakulja: zdraviti trakuljavost; trakuljavost človeka, psa
  3.      trálala  medm. () izraža veselje, razigranost: tralala, tralala, so se veselili otroci / tralala hopsasa; sam.: zamenjati besedilo pesmi s tralala
  4.      trám  -a tudim, mn. tramóvi tudi trámi () štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tesati tramove; podpreti s tramom; črviv tram; dolg tram; smrekovi tramovi / nosilni, oporni, prečni, strešni, stropni tram / strop iz tramov lesen strop z vidnimi nosilnimi tramovi
  5.      tráma  -e ž (ā) tekst. mehko sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za votek: organzin in trama
  6.      trámbus  neskl. pril. () avt., navadno v zvezi trambus kabina kabina avtobusa ali tovornjaka, nameščena nad motorjem vozila: tovornjak s trambus kabino
  7.      tramontána  -e ž () meteor. hladen severni veter v Sredozemlju, ki piha s kopnega na morje: brila, pihala je tramontana; mrzla tramontana
  8.      tramóven  -vna -o prid. (ọ̄) ki je iz tramov: tramovna konstrukcija
  9.      tramóvje  -a s (ọ̑) več tramov, tramovi, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tramovje se je zrušilo / strešno tramovje
  10.      trámp  -a m () 1. v Združenih državah Amerike potepuh, ki se priložnostno tudi zaposli: postati tramp; biti zmeraj na poti kot tramp 2. knjiž. tramper: tramp je odplul
  11.      trámper  -ja m (á) navt. ladja brez stalne proge in brez stalnega voznega reda: tramper je odplul; raztovoriti tramper; potniki na tramperju; linijska ladja in tramper
  12.      trámvaj  tudi tramváj -a m (; ) 1. električna cestna železnica: Ljubljana nima več tramvaja // redko tramvajsko podjetje: biti zaposlen pri tramvaju 2. vozilo ali skupina med seboj spetih vozil take železnice: pripeljal, ekspr. priropotal je tramvaj; stopiti na tramvaj, v tramvaj; peljati se s tramvajem; poln, prazen tramvaj; voznik tramvaja / nekdaj konjski tramvaj ki ga vleče konj; neskl. pril.: tramvaj vozilo ∙ pog., šalj. če ti ni prav, se lahko pritožiš na tramvaj komando se ne moreš nikamor pritožiti
  13.      tramvájar  tudi trámvajar -ja m (; ) ekspr. voznik tramvaja: tramvajar je zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti / stavka tramvajarjev vseh zaposlenih pri tramvajskem podjetju
  14.      tramvájec  tudi trámvajec -jca m (; ) ekspr. voznik tramvaja: tramvajec je na ovinku pocingljal / stavka tramvajcev vseh zaposlenih pri tramvajskem podjetju
  15.      trán  -a m () kem. olje iz maščobnega tkiva kitov, delfinov, rib, ki se uporablja za izdelovanje margarine, mila: predelovati tran; uvoz trana
  16.      tránča  -e ž () zastar. zapor, ječa: biti zaprt v tranči / grajska, mestna tranča
  17.      tráns  -a m () 1. psih. stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za določene pojave, vplive: zbuditi se iz transa; pasti v trans; v transu gledati čudovite barve; trans pod vplivom mamil / religiozni trans 2. knjiž. zamaknjenost, zanos: na njegovih koncertih padajo poslušalci v trans
  18.      trans...  ali tráns... in trans... predpona v sestavljenkah () za izražanje a) gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...: transatlantski, transkavkaški b) premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo: transparenten, transplevralen c) spremembe položaja, stanja, pre...: transformator, transfuzija, translocirati, transmigrirati č) preseganja; nad..., čez...: transfenomenalen, transsubjektiven, transuran
  19.      transcendénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. lastnost, značilnost transcendentnega: transcendenca smrti / transcendenca boga; transcendenca in imanenca 2. kar je transcendentno: svet transcendence / religiozna transcendenca 3. v zvezi s predlogom prehajanje, preraščanje: transcendenca k biti; transcendenca v nebivanje ◊ filoz. transcendenca po Sartru dejstvo, da se da preseči določena kakovost, stanje bivanja
  20.      transcendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na transcendenco: transcendenčna raven / cilji revolucije ne izhajajo iz transcendenčnega uma, temveč iz zgodovinskega gibanja
  21.      transcendentálen  -lna -o prid. () 1. knjiž. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: iskati tolažbe v transcendentalnih upih; vera v nesmrtnost duše in transcendentalne sile 2. filoz., po Kantu nanašajoč se na pogoje spoznavanja, neodvisne od izkustva: logika in matematika sta transcendentalni znanosti / transcendentalna metoda; transcendentalna zavest / transcendentalna filozofija // ki je pred izkustvom in ga omogoča: človekova možnost govorjenja je transcendentalna; transcendentalno spoznanje / človekov transcendentalni svet 3. knjiž. nedoumljiv, nespoznaven: umetniško delo transcendentalne globine; transcendentalno bivanje človeka // od stvarnega, čutno zaznavnega zelo oddaljen: realistična in transcendentalna podoba življenja / transcendentalno omalovaževanje družbenih vprašanj; sam.: nasprotje med stvarnim in transcendentalnim
  22.      transcendentálnost  -i ž () knjiž. 1. lastnost, značilnost transcendentalnega: transcendentalnost upov / transcendentalnost spoznanja / transcendentalnost poezije 2. kar je transcendentalno: iskati absolutno transcendentalnost; realnost in transcendentalnost
  23.      transcendénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. ki presega izkustvo, zavest; presežen, nadizkustven: transcendentna predmetnost, resničnost 2. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: bog je transcendenten; transcendenten in imanenten / po veri je človekov smisel transcendenten 3. navadno z dajalnikom ki obstaja zunaj zavesti, zunaj osebka: vsak osebek, predmet je drugemu osebku transcendenten / to vprašanje je stroki transcendentno presega področje strokemat. transcendentna funkcija funkcija, katere enačba ni algebrajska; transcendentno število število, ki ni rešitev algebrajske enačbe s celoštevilskimi koeficienti; sam.: razmišljanje o transcendentnem
  24.      transcendéntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost transcendentnega: transcendentnost božanstva; transcendentnost in imanentnost / transcendentnost predmetnega sveta / biti usmerjen v transcendentnost
  25.      transfêr  -ja tudi -a m () 1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države: transfer kapitala, zlata; transfer pokojnine; transfer iz Francije v Jugoslavijo / transfer plačila v konvertibilni valuti / mednarodni transfer 2. publ. prenos česa iz ene države v drugo: računalniki omogočajo transfer informacij; transfer znanja od nas na tuje in iz tujine k nam 3. tur. prevoz od enega mesta do drugega po naročilu agencije, hotela: transferji so vračunani v ceno izleta; transfer prtljage, turistov od letališča do hotela 4. publ. preselitev: transfer delovne sile z vasi na industrijska območja 5. šport. postopek, s katerim se uredi prehod poklicnega športnika od enega kluba k drugemu, prestop: kluba sta se sporazumela o transferju nogometaša 6. psih. pojav, da naučeno vpliva na učenje, opravljanje kake druge dejavnosti, prenos: tudi igranje omogoča transfer / negativni, pozitivni transfer // pojav, da kak odnos, čustvo vpliva na odnos, čustvo do česa drugega: propaganda skuša izrabljati transfer / čustveni, duševni transfer

   87.448 87.473 87.498 87.523 87.548 87.573 87.598 87.623 87.648 87.673  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA