Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (87.373-87.397)



  1.      tólkovec  -vca [k] m (ọ́) nar. mošt, jabolčnik: piti tolkovec
  2.      tolmáč  -a m (á) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov: najeti tolmača; biti za tolmača; odgovoriti po tolmaču; dober, slab tolmač; tolmač za italijanski jezik / star. tolmač iz angleščine prevajalecknjiž. besedilom je dodal tolmač slovarjur. tolmač uradno imenovan prevajalec za tuji jezik ali za znake gluhonemih v sodnem ali upravnem postopku; stalni sodni tolmač 2. star. razlagalec, pojasnjevalec: tolmač pesnikovega dela / tolmač predpisov 3. star. igralec, interpret: zelo dober tolmač znanih dramskih likov
  3.      tolmáčenje  -a s (á) glagolnik od tolmačiti: tolmačenje iz nemščine / njena tolmačenja so neprepričljiva / tolmačenje družbenih pojavov / uradno tolmačenje zakona
  4.      tolmáčka  -e ž () tolmačica: biti za tolmačko
  5.      tolmún  -a m () poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec: vreči kamen v tolmun; globok tolmun / jezerski, rečni tolmun; pren., knjiž. tolmun pozabe
  6.      tolmúnast  -a -o prid. () podoben tolmunu: tolmunasta vdolbina
  7.      tolmúnček  -čka m () manjšalnica od tolmun: v tolmunčku plavajo ribe; globok tolmunček
  8.      tolováj  -a m () 1. star. kdor napada, ropa in ubija ljudi; razbojnik: napadli so ga tolovaji; nevaren tolovaj; tihotapci in tolovaji 2. ekspr. ničvreden, malovreden človek: druži se s samimi tolovaji / kot psovka izgini, tolovaj // neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: ti tolovaj ti, ali boš vse polomil
  9.      tolovájka  -e ž () ženska oblika od tolovaj: zaslišati tolovajko
  10.      tolovájstvo  -a s () 1. star. razbojništvo: kaznovati koga zaradi tolovajstva 2. ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: to je tolovajstvo, ne pa junaštvo
  11.      tôlpa  -e ž (ó) 1. slabš. organizirana skupina ljudi, ki se ukvarja z nezakonito, nedovoljeno dejavnostjo: odkriti, uničiti tolpo; oborožena tolpa; ponarejevalska, tihotapska tolpa; tolpa žeparjev; vodja tolpe / krasti v tolpah 2. slabš. skupina ničvrednih, malovrednih ljudi: okrog njih so se zbirale grozeče tolpe; prišel je s svojo tolpo 3. star. skupina ljudi: tolpa otrok, radovednežev // trop, krdelo: tolpa ovc / volkovi so se zbirali v tolpe
  12.      tôlpoma  prisl. (ō) knjiž. v tolpah: uporniki so tolpoma plenili po mestu / tolpoma se upirati množično
  13.      tólst  -a -o [s] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž. 1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti 2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo ● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarjaetn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo
  14.      tolsto...  [s] prvi del zloženk nanašajoč se na tolst: tolstoličen, tolstonog
  15.      tolstojánec  -nca m () pristaš tolstojanstva
  16.      tolstojánstvo  -a s () Tolstojev moralni in socialni nauk, ki temelji na evangeljskih načelih: pristaš tolstojanstva
  17.      tolstójevec  -vca m (ọ̑) pristaš tolstojanstva
  18.      tolstorép  in tolstorèp -épa -o [s] prid. (ẹ̑; ẹ́) agr., v zvezi tolstorepa ovca ovca z veliko tolšče v repu, ki se goji zaradi mesa in volne: gojiti tolstorepe ovce
  19.      tolstorépka  -e [s] ž (ẹ̑) agr. tolstorepa ovca: gojiti tolstorepke
  20.      tólstost  tudi tolstóst -i [s] ž (ọ́; ọ̑) knjiž. debelost: zaradi tolstosti se ni mogel skloniti
  21.      tólšča  -e [š] ž (ọ́) 1. trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki: meriti tolščo v mleku / rastlinska, živalska tolšča 2. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva; mast: kitova, zajčja tolšča ● na trebuhu se mu je nabrala tolšča plast podkožne maščobe; nar. stari polhi so v tolšči so debeli; ekspr. njegov obraz se utaplja v tolšči je zelo debel
  22.      tolščák  -a [š] m (á) knjiž. 1. debel človek: neroden tolščak 2. redko pingvin: odprava proučuje življenje tolščakov ◊ bot. divja ali kultivirana rastlina z mesnatim steblom in mesnatimi listi ter belimi, rumenimi ali rdečimi cveti, Portulaca
  23.      tolščàt  -áta -o [š] prid. ( ā) star. debel: tolščat prašič
  24.      tolščávost  -i [š] ž (á) knjiž. debelost: tolščavost ga ovira pri gibanju
  25.      tólščen  -čna -o [š] prid. (ọ̑) maščoben: tolščne blazinice / tolščno tkivo

   87.248 87.273 87.298 87.323 87.348 87.373 87.398 87.423 87.448 87.473  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA