Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (87.273-87.297)


  1.      tlákoven  tudi tlakóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na tlakovanje ali tlak: tlakovna površina / tlakovne kocke, plošče ♪
  2.      tlápnja  -e ž (á) zastar. 1. blodnja, privid: zanj so bili ideali le tlapnje 2. govoričenje, blebetanje: take besede so navadna tlapnja ♪
  3.      tlè  prisl. (ȅ) pog. tu, tule: tle jim ni dolgčas; tle se podpiši / tle v baru se zbirajo ∙ pog. utihnite! Do tle (gor) vas imam naveličan sem vas, odveč ste mi ♪
  4.      tlèle  prisl. (ȅ) pog., ekspr. tu, tule: tlele smo bili že večkrat; tlele ne smete noter / nekje tlele bi nas morali čakati ♪
  5.      tlênje  -a s (é) glagolnik od tleti: tlenje oglja, žerjavice / tlenje ljubezni / tlenje upora ♦ elektr. anodno, katodno tlenje; kem. temperatura tlenja temperatura, pri kateri poteka tlenje ♪
  6.      tlèsk  tléska in tlêska m (ȅ ẹ́, é) 1. kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: slišal se je tlesk; tlesk pokrova / pasti z glasnim tleskom; s tleskom zapreti vrata 2. glagolnik od tleskniti: enakomeren tlesk peruti / tlesk z bičem ♪
  7.      tlèsk  medm. (ȅ) posnema kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: tlesk, je zaprl cigaretnico; slišalo se je udarjanje vesel: tlesk, tlesk ♪
  8.      tléskanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od tleskati: slišalo se je le tleskanje avtomobilskih vrat / tleskanje s prsti / tleskanje perila ob perilnik / tleskanje valov ob bok ladje ♪
  9.      tléskoma  prisl. (ẹ̑) knjiž. s tleskom: jajce je tleskoma padlo na tla; tleskoma zapreti knjigo ♪
  10.      tleskòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž. tlesk: zaslišal se je tleskot vesel ♪
  11.      tlò  tlà s (ȍ ȁ) knjiž. tla: nizka soba z ilovnatim tlom / to je ugodno tlo za rastline; peščeno, skalnato tlo ♪
  12.      tločŕt  in tlóčrt -a m (ȓ; ọ̑) knjiž., redko tloris: tločrt hiše; grad s kvadratnim tločrtom ♪
  13.      tloslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. veda o prsti, tleh; pedologija: razvoj tloslovja ♪
  14.      tnála  -e ž (á) tnalo: sekati drva na tnali / mesarska tnala / pospraviti po tnali ♪
  15.      tnálce  -a s (á) manjšalnica od tnalo: sekati drva na tnalcu ♪
  16.      tnálo  -a s (á) 1. nerazsekan večji kos debla, na katerem se sekajo, cepijo drva: zasaditi sekiro v tnalo; sekati drva na tnalu; grčavo, veliko tnalo; neroden je kot tnalo ∙ dati, položiti glavo na tnalo nekdaj biti kaznovan z obglavljenjem; njegove obtožujoče besede so padale po njej kakor sekira po tnalu bile izrečene brez prizanašanja, usmiljenja // navadno s prilastkom temu podoben podstavek, na katerem se seka, reže: presekati kost na tnalu / kleparsko, mesarsko tnalo 2. prostor za sekanje, cepljenje drv: pospraviti tnalo; pripeljati drva na tnalo 3. slabš. neumen, okoren človek: izšolala ga bosta, da ne bo tako tnalo kot onadva / kot psovka tnalo neotesano ♪
  17.      tnálovka  -e ž (á) vrtn. mešanica preperelih delov lesa in zemlje: pognojiti s tnalovko ♪
  18.      tó  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: to so bili jezni, ko so ugotovili prevaro; joj, to ga bo bolelo; to se bodo čudili; to se boš načakal / iron. to si (mi) pameten // izraža začudenje, nejevoljo, očitek: kako to leta hitro tečejo; kako to, da te zebe; fantje, dajmo, kaj to dremljete; kaj je to ona napravila iz njega ● ekspr. to ti je fant izraža občudovanje; ekspr. to ti je goljuf velik goljuf je ♪
  19.      toaléta  -e ž (ẹ̑) 1. boljša ženska obleka za posebne priložnosti: zna nositi toaleto; elegantna, preprosta toaleta; modra toaleta iz tila / dolga plesna toaleta; večerna toaleta 2. oblačenje, urejanje svoje zunanjosti: končati toaleto; med toaleto je ne sme nihče motiti; jutranja toaleta; soba za toaleto // knjiž. toaletne potrebščine: pospraviti toaleto v torbico 3. prostor s straniščem in navadno umivalnico, zlasti v javnih lokalih: toaleta je na koncu hodnika; šla je v toaleto, da si popravi pričesko / toaleta za dame; toaleta v letalu ♪
  20.      toaléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na toaleto: toaletni dodatki / toaletni prostori; toaletna mizica mizica s toaletnimi potrebščinami; toaletne potrebščine; toaletna torbica torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletno milo / toaletni papir vpojen, mehek, steriliziran papir ♪
  21.      toast  -a [tóu̯st] m (ọ̑) gastr. 1. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje, opečenec: k tatarskemu bifteku ponudimo toast; namazati toast z maslom 2. na tanke kose narezan beli oljnati kruh, navadno brez skorje, za opekanje: opeči toast; zavitek toasta ♪
  22.      toaster  -ja [tóu̯ster] m (ọ̄) električna priprava, v kateri se opekajo kruhove rezine, opekač: opeči kruh v toasterju ♪
  23.      tobáčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tobak: posušeni tobačni listi / tobačna polja / tobačni dim; tobačni izdelki; tobačna industrija; tobačna tovarna tobáčno prisl.: obleka tobačno rjave barve ♪
  24.      tobák  -a m (ȃ) 1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak 2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje: kaditi, njuhati, žvečiti tobak; natlačiti pipo s tobakom; klobasa, ščepec tobaka; kupiti zavojček tobaka; duh po tobaku / ekspr. prepovedali so mu tobak kajenje; prodajalec tobaka tobačnih izdelkov ● zastar. piti tobak kaditi; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil; ekspr. to ni vredno pipe tobaka to je vredno zelo malo, nič ◊ bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; navadni tobak kulturna rastlina z velikimi listi in rdečimi cveti v latu, Nicotiana tabacum; kem. fermentacija tobaka ♪
  25.      tobákar  -ja m (ȃ) 1. ekspr. kdor (rad) kadi tobak: hud tobakar je 2. star. tihotapec tobaka: preganjati tobakarje ♪

   87.148 87.173 87.198 87.223 87.248 87.273 87.298 87.323 87.348 87.373  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA