Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (87.073-87.097)



  1.      teórba  -e ž (ọ̑) muz., nekdaj večje glasbilo hruškaste oblike s strunami z nižjim tonskim obsegom: brenkati na teorbo
  2.      teorém  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. trditev, ki je izpeljiva iz danih aksiomov: dokazati, postaviti teorem; logični, politični teoremi; teoremi italijanske renesanse 2. mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel; izrek: teoremi o skladnosti trikotnikov
  3.      teozóf  -a m (ọ̑) 1. rel. pristaš teozofije: srednjeveški teozof 2. filoz. član društva, krožka za teozofijo: sestanek teozofov
  4.      tép  -a in tèp têpa m (ẹ̑; é) nar. vzhodno tepec: zdaj vidim, da si pravi tep
  5.      tepáča  -e ž (á) gozd. sekira z ozkim in dolgim listom za podiranje drevja
  6.      têpček  -čka m (é) ekspr. omejen, neumen človek, navadno otrok: ta tepček tega ne razume / kot nagovor ti moj tepček ● ekspr. imeti koga za tepčka norčevati se iz koga
  7.      têpčkast  -a -o prid. (é) ekspr. po vedenju, mišljenju podoben tepčku: njen tepčkasti mož ji je brezmejno zaupal
  8.      têpec  -pca m (é) slabš. omejen, neumen človek: ne poslušaj teh tepcev; ta človek je pravi tepec / kot psovka kaj pa govoriš, tepec neumni
  9.      tepênje  -a s (é) glagolnik od tepsti: grozili so ji s tepenjem; tepenje živali
  10.      tépež  -a tudi tepèž -éža m (ẹ̑; ẹ́) glagolnik od tepsti: vol je tepeža vajen // pretep: nastal je splošen tepež; pog. priti cel iz tepeža
  11.      tépežen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tepež: tepežni udarci / tepežna veselica
  12.      tepéžen  -žna -o prid. (ẹ̄) etn., v zvezi tepežni dan dan, ko se tepežka, 28. december: bilo je na tepežni dan
  13.      tepéžka  -e ž (ẹ̑) 1. etn. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: otroci se veselijo tepežke 2. ekspr., redko tepež, tepenje: če ne boš priden, bo tepežka
  14.      tepéžkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od tepežkati: otrokovo tepežkanje staršev
  15.      tepéžkar  -ja m (ẹ̑) etn. kdor tepežka: obdariti tepežkarja
  16.      tépka  -e ž (ẹ̑) 1. hruška z jajčastimi, spodaj dlakavimi listi ali njen sad: posaditi tepko / sedeti pod tepko / tepke se medijo; jesti tepko ∙ ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan 2. ekspr. omejena, neumna ženska: ta tepka mu vse verjame / kot psovka kaj vendar govoriš, tepka 3. mn. pogača iz umešanega ali kvašenega testa, znana v Prekmurju: mesiti tepke
  17.      tépkovec  -vca m (ẹ́) mošt ali žganje iz tepk: piti tepkovec
  18.      teptáč  -a [tudi tǝp] m (á) kdor kaj tepta: teptači utrjujejo smučišče / redko teptači človeškega dostojanstva teptalci
  19.      teptálec  -lca [c tudi lc tudi tǝp-c tudi tǝp-lc] m () kdor kaj tepta: teptalci smučišča / ekspr. teptalec pravice
  20.      teptálen  -lna -o [tudi tǝp] prid. () v zvezi teptalni stroj stroj za ravnanje in teptanje snega: urejati smučišče s teptalnim strojem; voznik teptalnega stroja
  21.      teptánje  -a [tudi tǝp] s () glagolnik od teptati: teptanje snega / škoda zaradi teptanja trave / teptanje pravic
  22.      têr 1 -a m () gost črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; katran: namazati s terom
  23.      têr 2 -a m () nar. primorsko zvonik: iti zvonit v ter ♦ um. stena nad pročeljem manjših cerkev z linami za zvonove, zlasti na Primorskem
  24.      ter  vez. I. med členi v stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: prinesti pecivo in vino ter kozarce; kupiti sladkor in moko ter olje / v osmrtnicah žalujoči: hčerka Pavla z družino, sin Andrej, sestri Marjana in Micka ter ostalo sorodstvo // nav. ekspr. za vezanje členov sploh: upoštevati telesne posebnosti ter naše standarde, sociološke in druge elemente; zanimivi so razni obredi ter plesi in igre; knjižnica in čitalnica sta odprti vsak dan od 7. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure 2. za vezanje dveh istovrstnih členov; in: izhaja več periodičnih publikacij ter časopisov v obeh jezikih; prireditev sta organizirali pionirska ter mladinska organizacija / prerivati se sem ter tja; pot je bila spolzka, sem ter tja blatna semintja; sem ter tam še najdeš kako mravljišče tuintam // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: blago rdeče, modre ter zelene barve; prinesti obleko, perilo ter čevlje; razpravljali so o spremembah ustave, amandmajih ter o usmeritvi gospodarstva II. v vezalnem priredju, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: prestopal se je in pokašljeval ter si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila // nav. ekspr. za vezanje stavkov sploh: stoji ter gleda in čaka, kaj bo; vstal je ter se umil, obril in oblekel; ozrla se je in požugala s prstom ter se nasmehnila in mu pomežiknila / hitro je izvedela vse novice, zgodbe in skrivnosti ter jih sporočala naprej 2. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in: pridi ter poglej; kozarec je padel na tla ter se razbil / uvidela je, da je vsaka beseda zaman ter da se ne da pregovoriti // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: vstala je, stopila k predavatelju ter mu čestitala; navije uro, natlači pipo ter gre sedet pred hišo III. knjiž., navadno v protivnem priredju, z vejico 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; pa: pomagal mu je orati, ter ga ni vprašal: kaj boš sejal ali sadil / denarja vas ne bom prosil, ter ničesar drugega pa tudi 2. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: dovolj si pametna, ter sama veš, da tega ne smeš
  25.      terácen  -cna -o prid. () ki je iz teraca: teracni tlak; teracne plošče

   86.948 86.973 86.998 87.023 87.048 87.073 87.098 87.123 87.148 87.173  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA