Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (87.048-87.072)



  1.      témperen  tudi têmperen -rna -o prid. (ẹ̑; ) um. tempera neskl. pril.: temperna barva / temperna tehnika
  2.      templjánec  -nca m (ā) kos usnja, gume, s katerim se obnovi ali utrdi sprednji del podplata: pribiti, prilepiti templjanec
  3.      têmpljar  -ja m () zgod., od 12. do 14. stoletja član viteškega reda, ki se je v začetku ukvarjal zlasti z vojaško zaščito krščanskih romarjev v Palestini: cerkev so imeli v posesti templjarji
  4.      têmpljevec  -vca m (é) zgod. templjar: templjevci in benediktinci
  5.      témpo  -a m (ẹ̑) 1. hitrost poteka, dogajanja: tempo narašča, se stopnjuje; obdržati, pospešiti, zmanjšati tempo; tempo gradnje, razvoja, življenja / učni tempo učencev / publ., z oslabljenim pomenom: stroj dela v enakomernem tempu enakomerno; prikazovati kaj s počasnim tempom // šport. hitrost poteka igre, tekmovanja: tekač ni zdržal tempa / tempo vodečega kolesarja 2. muz. hitrost izvajanja: določiti tempo skladbe; kontrastiranje tempov / skladba v hitrem tempu ◊ šah. izgubiti tempo narediti za dosego določenega položaja potezo več, kot je potrebno; neskl. pril.: šah. tempo poteza poteza, ki nasprotnika prisili, da naredi zase neugodno potezo
  6.      temporálen  -lna -o prid. () knjiž. časoven: temporalna organiziranost pripovedi ∙ knjiž. temporalna oblast začasnalingv. temporalni odvisnik odvisni stavek, ki izraža čas dejanja nadrednega stavka; časovni odvisnik
  7.      temporálnost  -i ž () knjiž. časovnost: temporalnost pojavov / človekovo bivanje v temporalnosti
  8.      temporáren  -rna -o prid. () knjiž. začasen, prehoden: temporarno prenehanje obratovanja / temporaren ukrep
  9.      têmpranje  tudi témpranje -a s (; ẹ̑) glagolnik od temprati: tempranje litine / peč za tempranje
  10.      tèmveč  tudi temvèč vez. (; ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ta novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila; delo ne ločuje, temveč združuje ljudi; ni rodila doma, temveč v bolnišnici; ne začni z očitanjem in grožnjo, temveč s prijazno besedo 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le - temveč tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: zanjo bi bila to ne samo sreča, temveč tudi čast; dobil je ne samo smuči, temveč tudi drsalke; ni samo govoril, temveč tudi delal / sodelovanje ob meji ni samo koristno, temveč tudi nujno
  11.      tén  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. polt: človek rjavega, temnega tena 2. kozm. obarvana krema, ki se nanaša na obraz in vrat pred pudranjem, ličenjem: nanesti, uporabiti ten / barvni teni
  12.      tendénca  -e ž (ẹ̑) 1. prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja: germanizatorske tendence; tendenca po obnovi starega / publ. v odnosih med državama prihajajo vse bolj do izraza nasprotujoče si tendence želje, hotenja 2. kar ima namen doseči prepričevalen učinek, navadno v umetniškem delu: tendenca romana je pokazati nesmiselnost vojne; komedija brez političnih tendenc ● publ. izvoz kaže tendenco naraščanja narašča; publ. spoznati tendenco odloka namen; publ. materialistična tendenca znanstvenih disciplin usmerjenost, usmeritev
  13.      tendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki ima namen doseči prepričevalen učinek: tendenčno opisovanje, poročanje; narodno, politično tendenčen / tendenčna književnost, umetnost / redko tendenčne teorije o nastanku naroda tendenciozne tendénčno prisl.: tendenčno preoblikovati motiv ljudske pripovedke
  14.      tendénčnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost tendenčnega: politična tendenčnost; tendenčnost povojne književnosti / razmere so pisatelja silile v tendenčnost
  15.      ténder  -ja m (ẹ́) 1. žarg., žel. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva; zalogovnik: premog na tenderju; vodni rezervoar v tenderju 2. nekdaj ladja, čoln, ki spremlja druge ladje in jih oskrbuje s potrebščinami: pluti na tenderju, s tenderjem
  16.      tenek  ipd. gl. tanek ipd.
  17.      tenénte  -ja m (ẹ̑) v Italiji poročnik: tenente z vojaki
  18.      ténja  -e ž (ẹ̑) knjiž. senca: videti tenjo za vogalom skritega človeka / tenja je skočila iz gozda
  19.      ténjast  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. podoben senci: tenjasta rentgenska slika / bleda, tenjasta literarna oseba / ekspr. tenjaste roke bolnika
  20.      tènk  [tǝnk in tenk] medm. (ǝ̏; ) posnema visok glas pri udarjanju: tenk, je narahlo potrkal na okno; tenk, tenk, tenk, je s palico poganjal obroč / ura je odbila tri: tenk, tenk, tenk ● žarg. če kaj spije, je hitro tenk tenk je (od pijače) hitro neumen, nerazsoden; žarg. ta človek je že od mladosti malo tenk tenk duševno nerazvit, duševno bolan
  21.      ténor  -ja m (ẹ̑) 1. knjiž., navadno s prilastkom vodilna, glavna misel: ideološki tenor članka, predavanja 2. jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: sestaviti tenor; tenor odločbe, sodbe
  22.      tenór  -ja m (ọ̑) najvišji moški glas: peti tenor ♦ muz. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja // nav. mn., žarg. tenorist: v zboru je premalo tenorjev
  23.      tenórsaksofón  -a m (ọ̑-ọ̑) muz. saksofon s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati tenorsaksofon
  24.      ténzor  -ja m (ẹ̄) mat. količina, ki se lahko izrazi s kvadratno matriko števil: uporaba tenzorjev / deformacijski, krivinski, merilni tenzor
  25.      teológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za teologijo, bogoslovec: katoliški, protestantski teolog / diplomirani teolog / pog. teologi prvega letnika slušatelji teološke fakultete

   86.923 86.948 86.973 86.998 87.023 87.048 87.073 87.098 87.123 87.148  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA