Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (86.923-86.947)


  1.      tegôba  -e ž (ó) knjiž. 1. težava, neprijetnost: prenašati tegobe; vojne, zimske tegobe; tegobe nosečnosti, življenja; mraz, lakota in druge tegobe 2. ed. neugodno čustvo ob doživljanju česa duševno težkega, mučnega: prevzela ga je tegoba / ekspr. srce se mu napolni s tegobo ♪
  2.      tegôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. prevzet od neugodnega čustva ob doživljanju česa duševno težkega, mučnega: biti tegoben; ekspr. tegobno srce 2. ki povzroča, vzbuja težko, mučno duševno stanje: tegoben čas, trenutek; tegoben položaj // ki vsebuje, izraža kaj duševno težkega, mučnega: tegobna pripoved / reči s tegobnim glasom tegôbno prisl.: tegobno se oglasi sirena ♪
  3.      tegôbnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost tegobnega: tegobnost pokrajine / tegobnost mu izgine z obraza ♪
  4.      téhant  -a m (ẹ̑) star. predstojnik dekanije; dekan: obred je vodil tehant ♪
  5.      tehnokrát  -a m (ȃ) nav. slabš. kdor v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje: kritizirati, napadati tehnokrate; ozkosrčni tehnokrati; tehnokrati in birokrati ♪
  6.      tehnokrátstvo  -a s (ȃ) redko tehnokracija, tehnokratizem: nevarnost tehnokratstva ♪
  7.      tehnológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za tehnologijo: delo tehnologa / tekstilni, vinarski, živilski tehnolog; inženir tehnolog ♪
  8.      tehtálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor (poklicno) kaj tehta: tehtalec živine; tehtalec na javni tehtnici; nakladalci in tehtalci ♪
  9.      tehtálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tehtanje: tehtalni mehanizem / tehtalna posodica ♦ obrt. tehtalni stroj priprava za avtomatsko tehtanje testa ♪
  10.      téhtanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od tehtati: tehtanje paketov, živine; redno tehtanje med shujševalno kuro / tehtanje dokazov / tehtanje ljudi po dejanjih / odločiti se po dolgem tehtanju ♪
  11.      téhten  -tna -o prid., téhtnejši (ẹ́) 1. ki ima velik pomen, veliko vrednost: tehten članek, prispevek; sporočilo je tehtno / tehtna odločitev; njegova beseda je tehtna / tehten sodelavec, ustvarjalec / kulturno, politično tehtno središče pomembno // ki izraža, kaže, da se čemu pripisuje tak pomen, taka vrednost: spregovoriti s tehtnim glasom; njegove kretnje so umirjene in tehtne 2. ki je zaradi pomembnosti določene stvari vreden upoštevanja: tehten dokaz, razlog; izostati zaradi tehtnega vzroka ● star. ujeti veliko tehtnih polhov težkih téhtno prisl.: tehtno govoriti ♪
  12.      téhtnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost tehtnega: tehtnost razprave / tehtnost dokaza, vzroka / glas, poln tehtnosti ♪
  13.      téja  -e ž (ẹ̑) star. rumena kitajska vrtnica z vonjem po čaju; čajevka: cvetoča teja ♪
  14.      ték 1 -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž., redko tek bolezni, proizvodnje potek, razvoj / publ.: preiskava je v teku teče; priprave so v polnem teku / naravni, nepričakovani tek stvari; tek njegovega življenja je bil preprost // šport, ki obstaja v tem, da se teče: gojiti tek; ukvarjati se s tekom / rekreacijski tek; tek na smučeh // športna disciplina, pri kateri si tekmovalec prizadeva čim hitreje preteči kako razdaljo: zmagovati v teku; pravila teka / tekmovati v tekih // tekma te športne discipline: prvi trije v vsakem teku se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje 2. publ., z rodilnikom, v zvezi z v izraža čas trajanja kake časovne enote, kakega dogajanja; v času, v obdobju: stvar bo končana v teku enega leta, tedna; v teku treh mesecev se je to zgodilo enkrat / v teku pogovora spoznati namen srečanja med pogovorom ● žarg., šport. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; star. mnogi so že končali svoj zemeljski tek življenje; redko tek njegovih misli se je spremenil tok; redko hiter tek reke tok; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ◊ avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela; šport. tek vsaka od dveh voženj v določeni hitrostni disciplini, katerih rezultata se seštevata; drugi tek motokrosa, slaloma; maratonski tek na razdaljo 42,195 km; orientacijski tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida; patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; štafetni tek; tek čez drn in strn kros; tek na dolge, kratke proge; tek na sto metrov; tek z ovirami s preskakovanjem za to postavljenih ovir ♪
  15.      ték 2 -a m (ẹ̑) želja, potreba po jedi: imeti, izgubiti tek; sadje povečuje, vzbuja tek; jesti s tekom; dober, slab, ekspr. volčji tek; tek do kake jedi / slaba novica mu je pokvarila, vzela tek / kot voščilo pri jedi dober tek ● star. tvoje delo, tvoj denar nima teka ne zaleže, ne koristi; jed mu gre v tek mu tekne ♪
  16.      tèk  medm. (ȅ) posnema odsekan glas pri udarcu, hoji: tek, tek, je potrkal po šipi; žolna je kljuvala po deblu: tek, tek, tek / pristavili so lestve in tek, tek, stekli po njih navzgor ♪
  17.      tekáč  -a m (á) 1. športnik, ki goji tek: trenirati tekače / smučarski tekači 2. kdor je sposoben teči: fant je dober, slab tekač / konj tekač 3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah tekač z rikšo // nekdaj sel, kurir, ki teče, opravljajoč svojo nalogo: poslati tekača; sporočiti novico o zmagi po tekaču / poštni, štafetni tekač / tekač pri odvetniku, v hotelu sel, kurir 4. dolga, ozka preproga, zlasti za pokrivanje hodnikov, stopnišč: razgrniti tekač; stopati po tekaču; rdeč tekač; tekač iz slame 5. žarg., šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh; lovec: poteza s tekačem ◊ šport. tekač čez ovire; tekač na dolge proge; tekač v štafeti; teh. tekač priprava za obešanje zaves, ki lahko teče, drsi po vodilu ♪
  18.      tekálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor teka: med tekalci je opazil svojega otroka ◊ zool. tekalci ptice, ki dobro letajo in tekajo, Glareolidae ♪
  19.      tekálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekanje ali tek: tekalni prostor / tekalne smuči tekaške smuči ◊ strojn. tekalni žerjav mostni žerjav, ki teče po visoko postavljenih tirih, navadno v tovarniških dvoranah; tekalno kolo zlasti pri žerjavih kolo, prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; teh. tekalna površina površina avtomobilskega plašča, kolesa, ki se pri vožnji, premikanju dotika tal; žel. tekalna vožnja poskusna vožnja vozila brez obremenitve od mirovanja do največje hitrosti ♪
  20.      tekálo  -a s (á) žel. celota delov vozila, ki omogoča, da vozilo teče po tiru ♪
  21.      tékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od tekati: tekanje otrok; skakanje in tekanje / tekanje konja / tekanje po trgovinah ♪
  22.      tékma  -e ž (ẹ̑) 1. športni boj, v katerem se nastopajoči merijo med seboj z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: igrati, izgubiti, soditi tekmo; borbena tekma; tekma z vodilnim moštvom; izid, pravila tekme / iti na tekmo; zmagati v odločilni tekmi; tekma Olimpija : Železničar / kolesarska, košarkarska, nogometna tekma; olimpijske tekme; prvenstvena tekma; tekma za točke; tekma za trening; tekma v preskakovanju ovir 2. merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekma spodbuja razvoj; tekma med državami / oboroževalna, vesoljska tekma; tekma v znanju / tekma za trg 3. publ., v zvezi s s prizadevanje biti uspešen pri premagovanju česa: spustiti se v tekmo z ognjem, s smrtjo; tekma s časom / izgubiti tekmo z naravo ● redko lepotna, pevska tekma lepotno, pevsko tekmovanje ◊ lov. vsestranska uporabnostna tekma glede na uporabnost, izurjenost psov za lov; šport. izločilna, kvalifikacijska, meddržavna tekma; povratna tekma druga tekma med istima moštvoma na nasprotnikovem igrišču; prijateljska tekma s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev; tekma v slalomu ♪
  23.      tékmec  -a [mǝc] m (ẹ̑) 1. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: prehiteti, premagati tekmeca; zaostajati za tekmeci; enakovredni, nevarni tekmeci; tekmeci za prvo mesto, nagrado / tekmeci na volitvah, pri volitvah; tekmeca v ljubezni / trgovski tekmeci trgovski konkurenti 2. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom biti mu enakovreden: biti, postati komu tekmec; na tekmovanju, v znanju ni imel tekmeca / ekspr. novo vozilo ima precej tekmecev / podjetje ima v novi tovarni močnega tekmeca konkurenta ♪
  24.      tekmoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor tekmuje na tekmovanju, tekmi: tekmovalci igrajo drug z drugim; izkušen, vrhunski tekmovalec; smučarji tekmovalci ● zastar. službo je dobil, čeprav je imel več tekmovalcev tekmecev ◊ šport. diskvalificirati tekmovalca; tekmovalci v veleslalomu ♪
  25.      tekmoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekmovanje: tekmovalna pravila / tekmovalna oprema / tekmovalna sreča / tekmovalni športi / tekmovalni čoln ♦ šport. tekmovalna proga tekmoválno prisl.: tekmovalno se ukvarjati z jadranjem ♪

   86.798 86.823 86.848 86.873 86.898 86.923 86.948 86.973 86.998 87.023  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA